Page 112 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 112
pisma
Prevod
Pritožbe gospoda Primoža proti Štefanu Konzulu.
Blagorodni, milostni gospod. Vašo milost prosim, da brez nejevolje do konca milostno prebere to moje
pisanje in ga nato izroči gospodu Štefanu Konzulu, da bi iz njega spoznal vzroke, zaradi katerih želim v
prihodnje imeti mir pred pred njim in hrvaškim tiskom, njemu pa prepustiti, da bo sam, v kolikor mu
vaša milost to dovoli (prav je, da bi bila tiskarna primerna zastava vaši milosti za veliki izdani denar),
pooblaščeni, veleslavni mogočni gospod in veliki učeni mojster.
Prvi vzrok: Preteklo soboto sem zaradi tega, ker sta doktor Skalič in gospod Štefan trdila, da uskoška
duhovnika nista prav nič prida za hrvaško prevajanje, vpričo vaše milosti vašega tajnika Filipa Guggerja2
in gospoda Štefana Konzula izjavil in še trdim, da nam Uskoka, ker sta rojena in vzgojena v Srbiji in Bosni,
s svojimi knjigami in jezikom dobro služita in sta nam že z mnogimi besedami pomagala, da pa gospod
Štefan doslej še nobene knjižice, da, niti očenaša (to piše senjski kancler)3 ni prav napisal ne prevedel; da
poleg tega še noben celotni izvod knijg, ki naj bi jih tiskali, s čemer bi mogli zaposliti dve stiskalnici, ni
prav in v redu prepisan; o tem naj vprašajo stavce in tiskarje itd. Na to je gospod Štefan dal tale odgovor:
Da je na voljo dovolj prepisanih izvodov za dve stiskalnici, da nam Uskoka nista pomagala z nobenimi
besedami in da zna on bolje hrvaški kakor Uskoka, zakaj on da zna turškega cesarja pravilno naslavljati,
kar Uskoka ne znata itd. S tem neresničnim odgovorom me je hotel napraviti pred vašo milostjo za
obrekovalca in lažnivca, kar mi močno sega v srce.4
Drugi vzrok: Ker skupaj s svojo ženo trdi, da je začetnik in mojster vsega hrvaškega dela, da se z njim
veliko trudi, jaz pa, da od tega pobiram denar, čeprav je vsakomur znano, da sem s svojim pisanjem in
tiskanjem v slovenskem jeziku ter s poslanico pripravil Kranjce do tega, da so za nabavo hrvaških črk (ki
jih je njim in meni obljubil dobiti za 50 florintov) odobrili sto goldinarjev, njemu, Štefanu, pa darovali
70 tolarjev. Ko pa so tistih 100 florintov porabili za slovenski tisk, so namesto njih v mojem imenu zbrali
100 tolarjev v Avstriji in 100 goldinarjev v deželi ob Aniži ter mu jih poslali krati z drugim denarjem, ne
upoštevaje to, kar si je v ta namen še izposodil od vaše milosti in dobil od drugih. Prav tako ni potreboval
nobenega velikega znanja, truda in dela glede napotkov za izdelavo in oblike črk, ker so mu iz vseh krajev
pošiljali tiskane beneške, rusinske in prav veliko pisanih hrvaških in cirilskih spisov in črk, po katerih
je mojster Hans iz posebne milosti in zaradi božjega daru izrezal take, kakršne so. Vendar sprva gospod
Štefan ni dajal pravih napotkov, zato so nekatere črke morali ponovno rezati in vlivati. Kaj pa imam jaz ob
2 Filip Gugger je bil bolj tajnik biblijskega zavoda kot Ungnadov osebni tajnik. Po Ungnadovi smrti in razpadu biblijskega zavoda
je bil pisar v Bebenhausnu, 1568 so mu izplačali njegove še neporavnane terjatve. Gl. Elze, Briefe, 147 (op. 4).
3 O senjskem kanclerju gl. pismo M. Klombnerja Ungnadu, 17. julija 1561 (Elze, Briefe, 136 sl).
4 Uskoška duhovnika nista dolgo ostala v Urachu, februarja 1562 so ju odpravili z lepo nagrado. Gl. Elze, Briefe, 165; M. Rupel,
Primož Trubar, 138.
112
Prevod
Pritožbe gospoda Primoža proti Štefanu Konzulu.
Blagorodni, milostni gospod. Vašo milost prosim, da brez nejevolje do konca milostno prebere to moje
pisanje in ga nato izroči gospodu Štefanu Konzulu, da bi iz njega spoznal vzroke, zaradi katerih želim v
prihodnje imeti mir pred pred njim in hrvaškim tiskom, njemu pa prepustiti, da bo sam, v kolikor mu
vaša milost to dovoli (prav je, da bi bila tiskarna primerna zastava vaši milosti za veliki izdani denar),
pooblaščeni, veleslavni mogočni gospod in veliki učeni mojster.
Prvi vzrok: Preteklo soboto sem zaradi tega, ker sta doktor Skalič in gospod Štefan trdila, da uskoška
duhovnika nista prav nič prida za hrvaško prevajanje, vpričo vaše milosti vašega tajnika Filipa Guggerja2
in gospoda Štefana Konzula izjavil in še trdim, da nam Uskoka, ker sta rojena in vzgojena v Srbiji in Bosni,
s svojimi knjigami in jezikom dobro služita in sta nam že z mnogimi besedami pomagala, da pa gospod
Štefan doslej še nobene knjižice, da, niti očenaša (to piše senjski kancler)3 ni prav napisal ne prevedel; da
poleg tega še noben celotni izvod knijg, ki naj bi jih tiskali, s čemer bi mogli zaposliti dve stiskalnici, ni
prav in v redu prepisan; o tem naj vprašajo stavce in tiskarje itd. Na to je gospod Štefan dal tale odgovor:
Da je na voljo dovolj prepisanih izvodov za dve stiskalnici, da nam Uskoka nista pomagala z nobenimi
besedami in da zna on bolje hrvaški kakor Uskoka, zakaj on da zna turškega cesarja pravilno naslavljati,
kar Uskoka ne znata itd. S tem neresničnim odgovorom me je hotel napraviti pred vašo milostjo za
obrekovalca in lažnivca, kar mi močno sega v srce.4
Drugi vzrok: Ker skupaj s svojo ženo trdi, da je začetnik in mojster vsega hrvaškega dela, da se z njim
veliko trudi, jaz pa, da od tega pobiram denar, čeprav je vsakomur znano, da sem s svojim pisanjem in
tiskanjem v slovenskem jeziku ter s poslanico pripravil Kranjce do tega, da so za nabavo hrvaških črk (ki
jih je njim in meni obljubil dobiti za 50 florintov) odobrili sto goldinarjev, njemu, Štefanu, pa darovali
70 tolarjev. Ko pa so tistih 100 florintov porabili za slovenski tisk, so namesto njih v mojem imenu zbrali
100 tolarjev v Avstriji in 100 goldinarjev v deželi ob Aniži ter mu jih poslali krati z drugim denarjem, ne
upoštevaje to, kar si je v ta namen še izposodil od vaše milosti in dobil od drugih. Prav tako ni potreboval
nobenega velikega znanja, truda in dela glede napotkov za izdelavo in oblike črk, ker so mu iz vseh krajev
pošiljali tiskane beneške, rusinske in prav veliko pisanih hrvaških in cirilskih spisov in črk, po katerih
je mojster Hans iz posebne milosti in zaradi božjega daru izrezal take, kakršne so. Vendar sprva gospod
Štefan ni dajal pravih napotkov, zato so nekatere črke morali ponovno rezati in vlivati. Kaj pa imam jaz ob
2 Filip Gugger je bil bolj tajnik biblijskega zavoda kot Ungnadov osebni tajnik. Po Ungnadovi smrti in razpadu biblijskega zavoda
je bil pisar v Bebenhausnu, 1568 so mu izplačali njegove še neporavnane terjatve. Gl. Elze, Briefe, 147 (op. 4).
3 O senjskem kanclerju gl. pismo M. Klombnerja Ungnadu, 17. julija 1561 (Elze, Briefe, 136 sl).
4 Uskoška duhovnika nista dolgo ostala v Urachu, februarja 1562 so ju odpravili z lepo nagrado. Gl. Elze, Briefe, 165; M. Rupel,
Primož Trubar, 138.
112
