Page 93 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 93
gimi oblikami (npr. študijske skupine) učitelj omogoči svojim kolegom, da ga opazu-
jejo pri delu, sam pa se uči iz sprejemanja povratnih informacij kritičnih prijateljev. Kar
86,6 % jih tudi navaja, da so se v zadnjih dveh letih udeležili tečajev/delavnic, povezanih s
poučevanjem, vpliv teh dejavnosti na strokovni razvoj v povprečju ocenjujejo kot zmeren.
Zanimivo je, da v povprečju razmeroma visoko ocenjujejo vpliv samostojnega raziskova-
nja neke teme na profesionalni razvoj, vendar jih le 32,3 % navaja, da so to dejavnost izvaja-
li v zadnjih dveh letih. Kot je znano, samostojno raziskovanje vključuje veliko mero lastne
aktivnosti, kar se povezuje z večjim vplivom in bi bilo zato smiselno spodbujati učitelje k
tej obliki profesionalnega razvoja, ki jo prav zaradi nujnosti lastne aktivnosti uporabljajo v
manjši meri kot nekatere druge.
Če pogledamo povezanost vpliva, ki ga učitelji zaznavajo pri posamezni obliki dejav-
nosti, z osnovnimi podatki o učiteljih, pridemo do zanimivih ugotovitev. Povezanost tra-
janja zaposlitve v vzgoji in izobraževanju je z vplivom skorajda vseh navedenih dejavno-
sti (razen z udeležbami na strokovni oz. znanstveni konferenci oz. seminarju ter z objavo
članka v strokovni oz. znanstveni reviji, s katerima povezanost ni statistično značilna)
na profesionalni razvoj statistično značilno negativno povezana (- 0,057 ≥ τ ≥ -0,171; p
< 0,05). To torej pomeni, da učitelji, ki so dlje časa zaposleni v vzgoji in izobraževanju za-
znavajo manjši vpliv vseh navedenih dejavnosti na njihov pofesionalni razvoj, kot učitelji,
ki so zaposleni manj časa. To je po svoje razumljivo, saj se učitelji, ki so dlje časa zaposleni
kot učitelji in se dlje časa stalno strokovno izobražujejo in usposabljajo, najverjetneje čuti-
jo bolj gotovi pri delu oz. pri odločanju. Še posebej bi bilo smiselno poudariti spodbujanje
čim pogostejšega udeleževanja na različnih dejavnostih za učitelje, ki so v vzgoji in izobra-
ževanju zaposleni manj časa. Za učitelje, ki so zaposleni več časa, je torej smiselno usmer-
jati spodbude predvsem na tiste dejavnosti, ki najbolj vplivajo in zahtevajo natančno po-
znavanje ozadij vseh procesov v vzgoji in izobraževanju (npr. samostojno raziskovanje …).
Verjetno bi bilo kot del profesionalnega razvoja učiteljev, ki so zaposleni že dlje časa, smi-
selno spodbujati predvsem izvajanje različnih oblik podajanja lastnega znanja in izkušenj
mlajšim kolegom in na tak način vrednotiti njihov profesionalni razvoj.
Pri analizi zaznavanja vpliva posameznih dejavnosti glede na spol smo ugotovili, da se
statistično značilne razlike med spoloma pojavljajo le pri postavkah tečaji/delavnice, pove-
zane s poučevanjem, hospitacije pri učiteljih na lastni šoli, branje znanstvenih besedil ter ne-
uradni pogovori s sodelavci o tem, kako izboljšati svoje poučevanje. Pri vseh teh postavkah
so učiteljice statistično značilno (p < 0,05) zaznavale večji vpliv posameznih dejavnosti kot
učitelji. Analiza zaznavanja vpliva posameznih dejavnosti glede na to, ali so učitelji zaklju-
93
jejo pri delu, sam pa se uči iz sprejemanja povratnih informacij kritičnih prijateljev. Kar
86,6 % jih tudi navaja, da so se v zadnjih dveh letih udeležili tečajev/delavnic, povezanih s
poučevanjem, vpliv teh dejavnosti na strokovni razvoj v povprečju ocenjujejo kot zmeren.
Zanimivo je, da v povprečju razmeroma visoko ocenjujejo vpliv samostojnega raziskova-
nja neke teme na profesionalni razvoj, vendar jih le 32,3 % navaja, da so to dejavnost izvaja-
li v zadnjih dveh letih. Kot je znano, samostojno raziskovanje vključuje veliko mero lastne
aktivnosti, kar se povezuje z večjim vplivom in bi bilo zato smiselno spodbujati učitelje k
tej obliki profesionalnega razvoja, ki jo prav zaradi nujnosti lastne aktivnosti uporabljajo v
manjši meri kot nekatere druge.
Če pogledamo povezanost vpliva, ki ga učitelji zaznavajo pri posamezni obliki dejav-
nosti, z osnovnimi podatki o učiteljih, pridemo do zanimivih ugotovitev. Povezanost tra-
janja zaposlitve v vzgoji in izobraževanju je z vplivom skorajda vseh navedenih dejavno-
sti (razen z udeležbami na strokovni oz. znanstveni konferenci oz. seminarju ter z objavo
članka v strokovni oz. znanstveni reviji, s katerima povezanost ni statistično značilna)
na profesionalni razvoj statistično značilno negativno povezana (- 0,057 ≥ τ ≥ -0,171; p
< 0,05). To torej pomeni, da učitelji, ki so dlje časa zaposleni v vzgoji in izobraževanju za-
znavajo manjši vpliv vseh navedenih dejavnosti na njihov pofesionalni razvoj, kot učitelji,
ki so zaposleni manj časa. To je po svoje razumljivo, saj se učitelji, ki so dlje časa zaposleni
kot učitelji in se dlje časa stalno strokovno izobražujejo in usposabljajo, najverjetneje čuti-
jo bolj gotovi pri delu oz. pri odločanju. Še posebej bi bilo smiselno poudariti spodbujanje
čim pogostejšega udeleževanja na različnih dejavnostih za učitelje, ki so v vzgoji in izobra-
ževanju zaposleni manj časa. Za učitelje, ki so zaposleni več časa, je torej smiselno usmer-
jati spodbude predvsem na tiste dejavnosti, ki najbolj vplivajo in zahtevajo natančno po-
znavanje ozadij vseh procesov v vzgoji in izobraževanju (npr. samostojno raziskovanje …).
Verjetno bi bilo kot del profesionalnega razvoja učiteljev, ki so zaposleni že dlje časa, smi-
selno spodbujati predvsem izvajanje različnih oblik podajanja lastnega znanja in izkušenj
mlajšim kolegom in na tak način vrednotiti njihov profesionalni razvoj.
Pri analizi zaznavanja vpliva posameznih dejavnosti glede na spol smo ugotovili, da se
statistično značilne razlike med spoloma pojavljajo le pri postavkah tečaji/delavnice, pove-
zane s poučevanjem, hospitacije pri učiteljih na lastni šoli, branje znanstvenih besedil ter ne-
uradni pogovori s sodelavci o tem, kako izboljšati svoje poučevanje. Pri vseh teh postavkah
so učiteljice statistično značilno (p < 0,05) zaznavale večji vpliv posameznih dejavnosti kot
učitelji. Analiza zaznavanja vpliva posameznih dejavnosti glede na to, ali so učitelji zaklju-
93
