Page 97 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 97
Nisem se Ker mi pri- Ker prispe- Ker prispe- Ker je Ker me
udeležil/a naša točke va k moje- va k moje- uporabno veseli/
za napredo- mu oseb- mu razvoju v praksi zanima
vanje nostnemu kot stro-
razvoju kovnjaku
Samostojna ali skupinska 61,5
raziskava teme, ki vas poklicno 0,8 7,2 13,4 9,7 9,1
zanima
Mentorstvo in/ali opazovanje 65,3 2,5 7,1 11,1 8,7 5,4
in inštruiranje sodelavcev
Branje znanstvenih besedil (npr.
strokovnih revij, empiričnih 19,0 0,5 13,3 37,8 11,4 18,0
znanstvenih razprav, disertacij)
Neuradni pogovori s sodelavci
o tem, kako izboljšati svoje 4,5 0,6 16,8 17,0 49,1 11,9
poučevanje
Opombe. Udeleženci so pri vsaki dejavnosti izbrali en odgovor. V preglednici so predstavljeni
odgovori udeležencev v odstotkih.
Odgovori kažejo, da se v zadnjih dveh letih učitelji večinoma niso udeleževali nave-
denih dejavnosti strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Med naštetimi dejavnostmi
so se v zadnjih dveh letih (najbolj pogosto) udeleževali tečajev/delavnic povezanih s pouče-
vanjem, brali so strokovno literaturo in se o svojem delu pogovarjali s sodelavci. Kot razlo-
ge za izbiro dejavnosti najpogosteje navajajo uporabnost v praksi ter prispevek k lastnemu
strokovnemu razvoju. To je mogoče ohranjati v mislih pri spodbujanju in načrtovanju na-
daljnjih programov izobraževanja in usposabljanja za učitelje (še posebej tiste v poklicnem
in strokovnem srednjem izobraževanju): torej posvečati pozornost k uporabnosti vsebin v
praksi, prispevku k osebnostnemu razvoju in razvoju učiteljev kot strokovnjakov in ob te-
čajih/delavnicah, konferencah, seminarjih ter branju besedila in neformalnih pogovorih s
sodelavci tudi druge oblike profesionalnega razvoja obogatiti s temi dimenzijami in spod-
bujati njihov razvoj.
Pri opredeljevanju razlogov za izbiro posameznih dejavnosti v okviru strokovnega iz-
obraževanja in usposabljanja nas je zanimalo, kaj jih najpogosteje vodi pri tej izbiri, saj je
lahko to za oblikovalce izobraževalnih politik dober smerokaz za prihodnje spremembe
na področju nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev.
97
udeležil/a naša točke va k moje- va k moje- uporabno veseli/
za napredo- mu oseb- mu razvoju v praksi zanima
vanje nostnemu kot stro-
razvoju kovnjaku
Samostojna ali skupinska 61,5
raziskava teme, ki vas poklicno 0,8 7,2 13,4 9,7 9,1
zanima
Mentorstvo in/ali opazovanje 65,3 2,5 7,1 11,1 8,7 5,4
in inštruiranje sodelavcev
Branje znanstvenih besedil (npr.
strokovnih revij, empiričnih 19,0 0,5 13,3 37,8 11,4 18,0
znanstvenih razprav, disertacij)
Neuradni pogovori s sodelavci
o tem, kako izboljšati svoje 4,5 0,6 16,8 17,0 49,1 11,9
poučevanje
Opombe. Udeleženci so pri vsaki dejavnosti izbrali en odgovor. V preglednici so predstavljeni
odgovori udeležencev v odstotkih.
Odgovori kažejo, da se v zadnjih dveh letih učitelji večinoma niso udeleževali nave-
denih dejavnosti strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Med naštetimi dejavnostmi
so se v zadnjih dveh letih (najbolj pogosto) udeleževali tečajev/delavnic povezanih s pouče-
vanjem, brali so strokovno literaturo in se o svojem delu pogovarjali s sodelavci. Kot razlo-
ge za izbiro dejavnosti najpogosteje navajajo uporabnost v praksi ter prispevek k lastnemu
strokovnemu razvoju. To je mogoče ohranjati v mislih pri spodbujanju in načrtovanju na-
daljnjih programov izobraževanja in usposabljanja za učitelje (še posebej tiste v poklicnem
in strokovnem srednjem izobraževanju): torej posvečati pozornost k uporabnosti vsebin v
praksi, prispevku k osebnostnemu razvoju in razvoju učiteljev kot strokovnjakov in ob te-
čajih/delavnicah, konferencah, seminarjih ter branju besedila in neformalnih pogovorih s
sodelavci tudi druge oblike profesionalnega razvoja obogatiti s temi dimenzijami in spod-
bujati njihov razvoj.
Pri opredeljevanju razlogov za izbiro posameznih dejavnosti v okviru strokovnega iz-
obraževanja in usposabljanja nas je zanimalo, kaj jih najpogosteje vodi pri tej izbiri, saj je
lahko to za oblikovalce izobraževalnih politik dober smerokaz za prihodnje spremembe
na področju nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev.
97
