Page 95 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 95
erim oblikam, ki se jih ne udeležujejo zelo pogosto (npr. raziskovanje neke teme) in bi
od učiteljev zahtevale veliko samoiniciativnosti. Ob primerjalnem pregledu podatkov iz
Mednarodne raziskave poučevanja in učenja TALIS (Sardoč idr., 2009) je razvidno, da so
podatki za obe populaciji učiteljev zelo podobni, saj so učitelji tretje triade osnovne šole
zelo podobno poročali o svojem nadaljnjem strokovnem izobraževanju in usposabljanju.
Pri tem je zanimiv podatek, da se povprečno v vseh državah, ki se udeležujejo Mednaro-
dne raziskave poučevanja in učenja TALIS (2009) približno 15 % več učiteljev vključuje v
aktivnejše oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (npr. raziskovanje, hospitaci-
je na drugih šolah in državah …) kot v Sloveniji. To predstavlja kazalnik, ki govori o neki
družbeni in sistemski značilnosti celotne slovenske populacije učiteljev in k čemur bi velja-
jo pristopati na sistemski ravni. Iz navedenega je tudi razvidno, da se najpogostejše oblike
in vsebine strokovnega izobraževanja in usposabljanja med populacijami učiteljev (učite-
lji poklicnega in strokovnega izobraževanja ter učitelji tretjega triletja devetletne osnovne
šole) pravzaprav ne razlikujejo.
Kot posebnosti profesionalnega razvoja učiteljev v poklicnem in strokovnem izobraže-
vanju smo na podlagi teoretičnih predpostavk izpostavili predvsem praktično usposablja-
nje ter povezovanje z delodajalci. Vendarle lahko na podlagi podatkov razberemo, da se kar
59,8 % učiteljev nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na področju povezovanja z de-
lodajalci ne udeležuje skoraj nikoli ali nikoli ter da kar 74,7 % učiteljev v zadnjih dveh letih
ni aktivno sodelovalo pri organizaciji in vrednotenju praktičnega usposabljanja z delom za
dijake svoje šole. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je na področju nadaljnjega izobraže-
vanja in usposabljanja učiteljev poklicnega in strokovnega srednjega izobraževanja prema-
lo poudarka namenjenega specifičnim področjem, ki bi lahko okrepila zanimanje za vklju-
čevanje dijakov v izobraževanje za ta, večinoma deficitarna, področja.
Učitelji v poklicnem in strokovnem izobraževanju se v manjši meri od pričakovane-
ga udeležujejo nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj, povezanih s prenosom praktičnih
znanj v svojo prakso poučevanja. Dodaten vpogled pokaže, da se za novosti v poklicu in
stroki, za katerega se usposabljajo dijaki, ki jih učitelji poučujejo, vsako leto ali pogoste-
je usposablja 55,9 % anketiranih učiteljev. Ob upoštevanju dejstva, da 53,5 % udeležencev
v raziskavi poučuje splošnoizobraževalne predmete, je to spodbuden pokazatelj, ki bi ga
veljalo še dodatno razvijati. Podrobnejše analize so pokazale, da se učitelji, ki so bili pred
zaposlitvijo v vzgoji in izobraževanju dlje časa zaposleni drugje, pogosteje poročajo o na-
daljnjem izobraževanju in usposabljanju na področjih novosti v poklicu in stroki ter pove-
zovanje z delodajalci, kar velja predvsem za učitelje, ki poučujejo praktični pouk, pa tudi
95
od učiteljev zahtevale veliko samoiniciativnosti. Ob primerjalnem pregledu podatkov iz
Mednarodne raziskave poučevanja in učenja TALIS (Sardoč idr., 2009) je razvidno, da so
podatki za obe populaciji učiteljev zelo podobni, saj so učitelji tretje triade osnovne šole
zelo podobno poročali o svojem nadaljnjem strokovnem izobraževanju in usposabljanju.
Pri tem je zanimiv podatek, da se povprečno v vseh državah, ki se udeležujejo Mednaro-
dne raziskave poučevanja in učenja TALIS (2009) približno 15 % več učiteljev vključuje v
aktivnejše oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (npr. raziskovanje, hospitaci-
je na drugih šolah in državah …) kot v Sloveniji. To predstavlja kazalnik, ki govori o neki
družbeni in sistemski značilnosti celotne slovenske populacije učiteljev in k čemur bi velja-
jo pristopati na sistemski ravni. Iz navedenega je tudi razvidno, da se najpogostejše oblike
in vsebine strokovnega izobraževanja in usposabljanja med populacijami učiteljev (učite-
lji poklicnega in strokovnega izobraževanja ter učitelji tretjega triletja devetletne osnovne
šole) pravzaprav ne razlikujejo.
Kot posebnosti profesionalnega razvoja učiteljev v poklicnem in strokovnem izobraže-
vanju smo na podlagi teoretičnih predpostavk izpostavili predvsem praktično usposablja-
nje ter povezovanje z delodajalci. Vendarle lahko na podlagi podatkov razberemo, da se kar
59,8 % učiteljev nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na področju povezovanja z de-
lodajalci ne udeležuje skoraj nikoli ali nikoli ter da kar 74,7 % učiteljev v zadnjih dveh letih
ni aktivno sodelovalo pri organizaciji in vrednotenju praktičnega usposabljanja z delom za
dijake svoje šole. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je na področju nadaljnjega izobraže-
vanja in usposabljanja učiteljev poklicnega in strokovnega srednjega izobraževanja prema-
lo poudarka namenjenega specifičnim področjem, ki bi lahko okrepila zanimanje za vklju-
čevanje dijakov v izobraževanje za ta, večinoma deficitarna, področja.
Učitelji v poklicnem in strokovnem izobraževanju se v manjši meri od pričakovane-
ga udeležujejo nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj, povezanih s prenosom praktičnih
znanj v svojo prakso poučevanja. Dodaten vpogled pokaže, da se za novosti v poklicu in
stroki, za katerega se usposabljajo dijaki, ki jih učitelji poučujejo, vsako leto ali pogoste-
je usposablja 55,9 % anketiranih učiteljev. Ob upoštevanju dejstva, da 53,5 % udeležencev
v raziskavi poučuje splošnoizobraževalne predmete, je to spodbuden pokazatelj, ki bi ga
veljalo še dodatno razvijati. Podrobnejše analize so pokazale, da se učitelji, ki so bili pred
zaposlitvijo v vzgoji in izobraževanju dlje časa zaposleni drugje, pogosteje poročajo o na-
daljnjem izobraževanju in usposabljanju na področjih novosti v poklicu in stroki ter pove-
zovanje z delodajalci, kar velja predvsem za učitelje, ki poučujejo praktični pouk, pa tudi
95
