Page 98 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 98
Največkrat učitelji kot glavni razlog za izbiro neke dejavnosti navajajo zanimivost vse-
bine (39,9 %), dolgoročno uporabnost pridobljenih znanj (26,1 %) in željo po boljšem pozna-
vanju strokovnega področja oz. poklica, za katerega se izobražujejo dijaki, ki jih poučujejo
(18,4). Razlogi za izbor dejavnosti so še: inovativni pristopi (7,0 %), finančne možnosti za
udeležbo na izobraževanju (2,6 %), lokacija izobraževanja (1,9 %), pridobljene točke, ki omo-
gočajo napredovanje (1,4 %), predlogi vodstva šole (1,2 %), drugo (0,8 %) in možnosti izobra-
ževanja na daljavo (0,4 %) ali zanimanje kolegov učiteljev na šoli (0,4%). Pri tem bi bilo za-
nimivo analizirati podrobnosti, ki se skrivajo v teh odgovorih. Zagotovo učitelji npr. kot
»zanimive vsebine« razumejo najrazličnejše vsebinske kontekste. Toda če združimo naj-
pogosteje navedene postavke, je mogoče predvidevati, da bi se bili učitelji pripravljeni po-
gosteje udeleževati nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj, ki prinašajo vsebine, ki bodo
dolgoročno uporabne, specifično za poklice dijakov in bodo inovativne.
Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri učitelji zaznavajo spremembe v svojem profesi-
onalnem (osebnem in strokovnem) razvoju v primerjavi z začetki njihovega poučevanja.
Najbolj izrazito učitelji zaznavajo spremembe v svojem profesionalnem (osebnem in
strokovnem) razvoju v primerjavi z začetki njihovega poučevanja na področjih uporaba
informacijsko-komunikacijske tehnologije, odprtost za nove ideje in pristope v poučevanju in
vnašanje več ustvarjalnosti v pouk, najmanj izrazito pa na področjih motiviranost za delo
in razvijanje kritičnosti do dela drugih, čeprav na vseh navedenih področjih v povprečju
zaznavajo pozitivne spremembe v razvoju glede na začetek opravljanja dela učitelja. V po-
drobnejših analizah povezav z nekaterimi podatki o učiteljih (trajanje zaposlitve v vzgo-
ji in izobraževanju, trajanje zaposlitve izven vzgoje in izobraževanja in stopnjo pridoblje-
ne formalne izobrazbe) se je pokazalo zelo malo statistično značilnih povezav, pa še te so
bile zelo šibke, zato jih na tem mestu ne bomo izpostavljali. Sklepamo lahko, da se pri za-
znavanju sprememb v profesionalnem razvoju učitelji glede na navedene osnovne značil-
nosti ne razlikujejo bistveno. Analize povezanosti zaznavanja sprememb v profesionalnem
razvoju v primerjavi z začetki poučevanja na drugi strani kažejo statistično značilne razli-
ke na vseh postavkah razen na izražanju medsebojne podpore kolegom ter strpnost do dru-
gače mislečih kolegov.
Na splošno torej učitelji poklicnega in strokovnega izobraževanja pridobljeno znanje
ocenjujejo kot pozitivno in spremljajoče spremembe doživljajo kot dobrodošle. To je vse-
kakor pokazatelj, da je sistematičen pristop k razvijanju stalnega strokovnega izobraževa-
nja in usposabljanja smiseln in upravičen, saj učitelji zaznavajo pozitiven učinek. Zagotovo
je smiseln premislek, kako spodbujati razvoj in povečevati pozitivni učinek pri tistih vidi-
98
bine (39,9 %), dolgoročno uporabnost pridobljenih znanj (26,1 %) in željo po boljšem pozna-
vanju strokovnega področja oz. poklica, za katerega se izobražujejo dijaki, ki jih poučujejo
(18,4). Razlogi za izbor dejavnosti so še: inovativni pristopi (7,0 %), finančne možnosti za
udeležbo na izobraževanju (2,6 %), lokacija izobraževanja (1,9 %), pridobljene točke, ki omo-
gočajo napredovanje (1,4 %), predlogi vodstva šole (1,2 %), drugo (0,8 %) in možnosti izobra-
ževanja na daljavo (0,4 %) ali zanimanje kolegov učiteljev na šoli (0,4%). Pri tem bi bilo za-
nimivo analizirati podrobnosti, ki se skrivajo v teh odgovorih. Zagotovo učitelji npr. kot
»zanimive vsebine« razumejo najrazličnejše vsebinske kontekste. Toda če združimo naj-
pogosteje navedene postavke, je mogoče predvidevati, da bi se bili učitelji pripravljeni po-
gosteje udeleževati nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj, ki prinašajo vsebine, ki bodo
dolgoročno uporabne, specifično za poklice dijakov in bodo inovativne.
Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri učitelji zaznavajo spremembe v svojem profesi-
onalnem (osebnem in strokovnem) razvoju v primerjavi z začetki njihovega poučevanja.
Najbolj izrazito učitelji zaznavajo spremembe v svojem profesionalnem (osebnem in
strokovnem) razvoju v primerjavi z začetki njihovega poučevanja na področjih uporaba
informacijsko-komunikacijske tehnologije, odprtost za nove ideje in pristope v poučevanju in
vnašanje več ustvarjalnosti v pouk, najmanj izrazito pa na področjih motiviranost za delo
in razvijanje kritičnosti do dela drugih, čeprav na vseh navedenih področjih v povprečju
zaznavajo pozitivne spremembe v razvoju glede na začetek opravljanja dela učitelja. V po-
drobnejših analizah povezav z nekaterimi podatki o učiteljih (trajanje zaposlitve v vzgo-
ji in izobraževanju, trajanje zaposlitve izven vzgoje in izobraževanja in stopnjo pridoblje-
ne formalne izobrazbe) se je pokazalo zelo malo statistično značilnih povezav, pa še te so
bile zelo šibke, zato jih na tem mestu ne bomo izpostavljali. Sklepamo lahko, da se pri za-
znavanju sprememb v profesionalnem razvoju učitelji glede na navedene osnovne značil-
nosti ne razlikujejo bistveno. Analize povezanosti zaznavanja sprememb v profesionalnem
razvoju v primerjavi z začetki poučevanja na drugi strani kažejo statistično značilne razli-
ke na vseh postavkah razen na izražanju medsebojne podpore kolegom ter strpnost do dru-
gače mislečih kolegov.
Na splošno torej učitelji poklicnega in strokovnega izobraževanja pridobljeno znanje
ocenjujejo kot pozitivno in spremljajoče spremembe doživljajo kot dobrodošle. To je vse-
kakor pokazatelj, da je sistematičen pristop k razvijanju stalnega strokovnega izobraževa-
nja in usposabljanja smiseln in upravičen, saj učitelji zaznavajo pozitiven učinek. Zagotovo
je smiseln premislek, kako spodbujati razvoj in povečevati pozitivni učinek pri tistih vidi-
98
