Page 83 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 83
sestavlja učiteljev
profesionalni razvoj
Marija Javornik Krečič
V okviru kognitivno-konstruktivističnega razumevanja učiteljevega profesionalnega ra-
zvoja je učiteljevo ravnanje vodeno in utemeljeno s posameznikovim sistemom prepri-
čanj, vrednot in principov (izhaja iz njih) (Fang, 1996; Kagan, 1992a). Trigwell in Pros-
sner (1996) sta ugotovila statistično značilno povezanost med (1) pojmovanji poučevanja
in pristopi k poučevanju, (2) pojmovanji poučevanja in pojmovanji učenja ter (3) pojmova-
nji učenja in pristopi k poučevanju.
Učiteljev profesionalni razvoj torej združuje:
− Učiteljeva pojmovanja: Vključuje spoznavanje, sprejemanje in ponotranjenje viš-
jih pojmovanj učenja in poučevanja. Višja pojmovanja poudarjajo pomen učen-
čeve aktivnosti v vseh fazah učnega procesa in pomenijo povečano odgovornost
in pestrost različnih oblik poučevanja. Učitelj in učenec se razvijata drug ob dru-
gem: učenci imajo priložnost za prevzemanje pobud in odgovornosti za svoje uče-
nje, učitelj pa se ob njih poklicno razvija, tako da svoje izkušnje reflektira, osmišlja,
predeluje (glej Scardamalia in Bereiter, 1989; Kember, 1996);
− Učiteljeva ravnanja: M. Scardamalia in C. Bereiter (1989) izpostavljata, da spreje-
tje višjih pojmovanj pouka in pridobivanje ustreznega proceduralnega znanja ter
situacijskega razumevanja (kondencionalno znanje) omogočata učitelju vse večjo
fleksibilnost v odločanju in ravnanju ter sposobnost reševanja problemov na vse
bolj kompleksni ravni.
Vpliv učiteljevih pojmovanj in prepričanj na njegova razmišljanja, doživljanja in ravna-
nja ponazarjajo številni modeli.
83
profesionalni razvoj
Marija Javornik Krečič
V okviru kognitivno-konstruktivističnega razumevanja učiteljevega profesionalnega ra-
zvoja je učiteljevo ravnanje vodeno in utemeljeno s posameznikovim sistemom prepri-
čanj, vrednot in principov (izhaja iz njih) (Fang, 1996; Kagan, 1992a). Trigwell in Pros-
sner (1996) sta ugotovila statistično značilno povezanost med (1) pojmovanji poučevanja
in pristopi k poučevanju, (2) pojmovanji poučevanja in pojmovanji učenja ter (3) pojmova-
nji učenja in pristopi k poučevanju.
Učiteljev profesionalni razvoj torej združuje:
− Učiteljeva pojmovanja: Vključuje spoznavanje, sprejemanje in ponotranjenje viš-
jih pojmovanj učenja in poučevanja. Višja pojmovanja poudarjajo pomen učen-
čeve aktivnosti v vseh fazah učnega procesa in pomenijo povečano odgovornost
in pestrost različnih oblik poučevanja. Učitelj in učenec se razvijata drug ob dru-
gem: učenci imajo priložnost za prevzemanje pobud in odgovornosti za svoje uče-
nje, učitelj pa se ob njih poklicno razvija, tako da svoje izkušnje reflektira, osmišlja,
predeluje (glej Scardamalia in Bereiter, 1989; Kember, 1996);
− Učiteljeva ravnanja: M. Scardamalia in C. Bereiter (1989) izpostavljata, da spreje-
tje višjih pojmovanj pouka in pridobivanje ustreznega proceduralnega znanja ter
situacijskega razumevanja (kondencionalno znanje) omogočata učitelju vse večjo
fleksibilnost v odločanju in ravnanju ter sposobnost reševanja problemov na vse
bolj kompleksni ravni.
Vpliv učiteljevih pojmovanj in prepričanj na njegova razmišljanja, doživljanja in ravna-
nja ponazarjajo številni modeli.
83