Page 78 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 78
splošnoizobraževalnih predmetov (M = 1,96; SD = 1,23) prav tako statistično značilno
(p < 0,05) pogosteje kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 1,76; SD = 1,06) in
učitelji praktičnega pouka (M = 1,55; SD = 0,87) navajajo, da se izobražujejo in usposablja-
jo na področju znanja in konverzacije v tujem jeziku. Na drugi strani pa učitelji splošno-
izobraževalnih predmetov (M = 2,26; SD = 1,07) statistično značilno (p < 0,05) redkeje
kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 3,16; SD = 1,08) in učitelji praktičnega
pouka (M = 3,28; SD = 0,95) navajajo, da se izobražujejo in usposabljajo na področju no-
vosti v poklicu in stroki. Enako učitelji splošnoizobraževalnih predmetov (M = 1,45; SD =
0,81) statistično značilno (p < 0,05) redkeje kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov
(M = 1,56; SD = 0,88) in učitelji praktičnega pouka (M = 1,62; SD = 0,92) navajajo, da se
izobražujejo in usposabljajo na področju vodenja in upravljanja v šoli. Tudi na področju
povezovanje z delodajalci učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 1,93; SD = 1,05)
in učitelji praktičnega pouka (M = 2,51; SD = 1,30) statistično značilno (p < 0,05) pogo-
steje navajajo, da se izobražujejo in usposabljajo na tem področju, kakor učitelji splošno-
izobraževalnih predmetov (M = 1,40; SD = 0,81). To se sklada tudi z zgoraj navedenimi
rezultati, da se pogosteje na teh področjih izobražujejo in usposabljajo tisti učitelji, ki so
zaključili nepedagoške študijske programe (in ti tudi pogosteje poučujejo strokovnoteore-
tične predmete in praktični pouk). Učitelji praktičnega pouka (M = 2,78; SD = 1,11) sta-
tistično značilno (p < 0,05) pogosteje kot učitelji splošnoizobraževalnih (M = 2,56; SD =
1,05) in učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 2,54; SD = 1,01) navajajo, da se iz-
obražujejo in usposabljajo na področju timskega dela. Učitelji strokovnoteoretičnih pred-
metov (M = 3,04; SD = 1,11) pa statistično značilno (p < 0,05) pogosteje kot učitelji splo-
šnoizobraževalnih predmetov (M = 2,89; SD = 0,91) in učitelji praktičnega pouka (M =
2,77; SD = 0,94) navajajo, da se izobražujejo in usposabljajo na področju veščin za pouče-
vanje s pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije.
Zelo izrazito se torej pojavljajo področja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki
se jih učitelji z različnimi značilnostmi različno pogosto udeležujejo in na drugi strani ta-
kšna področja, ki bi jih bilo smiselno sistematično spodbujati (npr. poučevanje v večkul-
turnih okoljih, saj kar 23,6 % učiteljev navaja, da imajo na šoli vsaj tretjino otrok, katerih
materni jezik ni slovenščina). Ob tem pa se nadaljnjega strokovnega izobraževanja na tem
področju večina sploh ne udeležuje. Hkrati je potreben tudi razmislek o tem, kaj posame-
zne učitelje spodbuja k temu, da se nekateri bolj in drugi manj pogosto odločajo za nadalj-
nje izobraževanje in usposabljanje na posameznih področjih.
78
(p < 0,05) pogosteje kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 1,76; SD = 1,06) in
učitelji praktičnega pouka (M = 1,55; SD = 0,87) navajajo, da se izobražujejo in usposablja-
jo na področju znanja in konverzacije v tujem jeziku. Na drugi strani pa učitelji splošno-
izobraževalnih predmetov (M = 2,26; SD = 1,07) statistično značilno (p < 0,05) redkeje
kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 3,16; SD = 1,08) in učitelji praktičnega
pouka (M = 3,28; SD = 0,95) navajajo, da se izobražujejo in usposabljajo na področju no-
vosti v poklicu in stroki. Enako učitelji splošnoizobraževalnih predmetov (M = 1,45; SD =
0,81) statistično značilno (p < 0,05) redkeje kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov
(M = 1,56; SD = 0,88) in učitelji praktičnega pouka (M = 1,62; SD = 0,92) navajajo, da se
izobražujejo in usposabljajo na področju vodenja in upravljanja v šoli. Tudi na področju
povezovanje z delodajalci učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 1,93; SD = 1,05)
in učitelji praktičnega pouka (M = 2,51; SD = 1,30) statistično značilno (p < 0,05) pogo-
steje navajajo, da se izobražujejo in usposabljajo na tem področju, kakor učitelji splošno-
izobraževalnih predmetov (M = 1,40; SD = 0,81). To se sklada tudi z zgoraj navedenimi
rezultati, da se pogosteje na teh področjih izobražujejo in usposabljajo tisti učitelji, ki so
zaključili nepedagoške študijske programe (in ti tudi pogosteje poučujejo strokovnoteore-
tične predmete in praktični pouk). Učitelji praktičnega pouka (M = 2,78; SD = 1,11) sta-
tistično značilno (p < 0,05) pogosteje kot učitelji splošnoizobraževalnih (M = 2,56; SD =
1,05) in učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 2,54; SD = 1,01) navajajo, da se iz-
obražujejo in usposabljajo na področju timskega dela. Učitelji strokovnoteoretičnih pred-
metov (M = 3,04; SD = 1,11) pa statistično značilno (p < 0,05) pogosteje kot učitelji splo-
šnoizobraževalnih predmetov (M = 2,89; SD = 0,91) in učitelji praktičnega pouka (M =
2,77; SD = 0,94) navajajo, da se izobražujejo in usposabljajo na področju veščin za pouče-
vanje s pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije.
Zelo izrazito se torej pojavljajo področja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki
se jih učitelji z različnimi značilnostmi različno pogosto udeležujejo in na drugi strani ta-
kšna področja, ki bi jih bilo smiselno sistematično spodbujati (npr. poučevanje v večkul-
turnih okoljih, saj kar 23,6 % učiteljev navaja, da imajo na šoli vsaj tretjino otrok, katerih
materni jezik ni slovenščina). Ob tem pa se nadaljnjega strokovnega izobraževanja na tem
področju večina sploh ne udeležuje. Hkrati je potreben tudi razmislek o tem, kaj posame-
zne učitelje spodbuja k temu, da se nekateri bolj in drugi manj pogosto odločajo za nadalj-
nje izobraževanje in usposabljanje na posameznih področjih.
78
