Page 82 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.

dijaki, in povezovanje z delodajalci. Pri tem učitelji, ki so zaključili nepedagoško smer
izobraževanja in opravili pedagoško-andragoško usposabljanje, statistično značilno (p <
0,01) pogosteje (M = 3,05; SD = 1,10) navajajo, da se udeležujejo nadaljnjega izobraževanja
in usposabljanja na področju novosti v poklicu in stroki, kot učitelji, ki so zaključili peda-
goške študijske programe (M = 2,41; SD = 1,11) ter prav tako učitelji, ki so zaključili nepe-
dagoško smer izobraževanja in opravili pedagoško-andragoško usposabljanje, statistično
značilno (p < 0,01) pogosteje (M = 1,95; SD = 1,09) navajajo, da se udeležujejo nadaljnje-
ga izobraževanja in usposabljanja na področju povezovanja z delodajalci, kot učitelji, ki so
zaključili pedagoške študijske programe (M = 1,54; SD = 0,95).

Nekoliko nenavadno se zdi, da učitelji s temeljno pedagoško dodiplomsko izobrazbo
izražajo nižje potrebe prav na področjih, ki jih ob svojem formalnem izobraževanju niso
mogli spoznati. Na podlagi predstavljenih rezultatov analiz je mogoče sklepati, da vsaj del-
na seznanjenost z določeno tematiko spodbudi učitelje k želji po podrobnejšem pridobiva-
nju informacij na tem področju. Torej bi bil smiseln razmislek o tem, da bi v dodiplomsko
izobraževanje vnesli čim več različnih tem, ki bi prihodnjim učiteljem ponudile osnovne
informacije, na podlagi katerih bi se kasneje v profesionalnem razvoju pogosteje odločali
tudi za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje na tako imenovanih deficitarnih podro-
čjih. In tako se kar samo postavi vprašanje: Koliko je torej učitelj resnično aktivni obli-
kovalec in usmerjevalec lastnega profesionalnega razvoja? Če sklepamo iz navedenih po-
datkov, premalo. Hkrati pa enoznačnega odgovora na to, kako to spremeniti, ni mogoče
podati.

82