Page 80 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 80
tne izkušnje. Specifično pa pri kompetencah razvijanje skrbi za profesionalni razvoj ter
rabi informacijsko komunikacijske tehnologije kot pomembni obliki izobraževanja nava-
jajo še samoizobraževanje in nadaljnje izobraževanje ter usposabljanje. Na podlagi tega je
torej mogoče povzeti, da je potrebno spodbujanje dodatnega praktičnega usposabljanja
tudi tekom nadaljnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev, ko že zaklju-
čijo s formalnimi oblikami izobraževanja in usposabljanja. Zagtovo lahko eno od temelj-
nih oblik, ki ne zahteva dodatnih organizacijskih sprememb ali finančnih srestev, pred-
stavljajo kolegialne hospitacije in do neke mere tudi izvajanje raziskav. Postavlja se tudi več
vprašanj, ki so neposredno vezana na te ugotovitve: Ali je pogostost in oblika nadaljnje-
ga strokovnega izobraževanja in usposabljanja ustrezna? Ali je torej v različnih študijskih
programih praktično usposabljanje ustrezno urejeno? Ali je v zadostni meri poskrbljeno
za razumevanje in povezovanje teorije in prakse? Kako bi lahko približali oba segmenta?
Da bi vsaj delno odgovorili na ta vprašanja, smo se osredotočili na pogostost udelež-
be na strokovnem izobraževanju in usposabljanju v zadnjih dveh letih. Najprej nas je za-
nimalo, kolikokrat so se učitelji strokovnega in poklicnega izobraževanja v zadnjih dveh
letih udeležili dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Rezultati raziskave
kažejo, da se je največji delež učiteljev (45,4 %) strokovnega izobraževanja in usposabljanja
v zadnjih dveh letih udeležil dva do trikrat. Sledi delež učiteljev (20,7 %), ki se je nadaljnje-
ga strokovnega izobraževanja in usposabljanja udeležil štiri do petkat, 18,5 % učiteljev oce-
njuje, da se je v zadnjih dveh letih strokovnega izobraževanja in usposabljanja udeležilo več
kot petkrat, 12,4 % učiteljev navaja, da so se strokovnega izobraževanja in usposabljanja
udeležili enkrat, 3,0 % učiteljev pa navaja, da se v zadnjih dveh letih nadaljnjega strokov-
nega izobraževanja in usposabljanja sploh niso udeležili. Rezultati raziskave ne omogoča-
jo vpogleda v to, koliko časa je trajalo izobraževanje, ki so se ga udeležili, je pa mogoče iz
drugih raziskav predvideti obseg le-tega. Pedagoški delavci se v Sloveniji namreč običajno
izobražujejo 5 dni na leto, v večini primerov gre za krajša izobraževanja (Valenčič Zuljan
idr., 2011). Delež učiteljev, ki so navajali pogostost udeležbe na strokovnem izobraževa-
nju in usposabljanju, je zelo podoben, kot je razvidno iz Mednarodne raziskave poučeva-
nja in učenja TALIS (Sardoč idr., 2009; str. 70), kjer je 96,9 % učiteljev tretje triade 9-letne
osnove šole v Sloveniji navedlo, da so se strokovnega izobraževanja in usposabljanja udele-
žili vsaj enkrat v zadnjih 18 mesecih. Ob podrobnejši analizi vidimo, da se je velika veči-
na učiteljev (84,4 %), ki so se udeleževali dodatnega strokovnega izobraževanja in usposa-
bljanja, le-tega udeležili dva do tri krat oz. še večkrat v zadnjih dveh letih, le 12,7 % se jih je
dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja udeležilo enkrat. Čeprav vprašan
80
rabi informacijsko komunikacijske tehnologije kot pomembni obliki izobraževanja nava-
jajo še samoizobraževanje in nadaljnje izobraževanje ter usposabljanje. Na podlagi tega je
torej mogoče povzeti, da je potrebno spodbujanje dodatnega praktičnega usposabljanja
tudi tekom nadaljnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev, ko že zaklju-
čijo s formalnimi oblikami izobraževanja in usposabljanja. Zagtovo lahko eno od temelj-
nih oblik, ki ne zahteva dodatnih organizacijskih sprememb ali finančnih srestev, pred-
stavljajo kolegialne hospitacije in do neke mere tudi izvajanje raziskav. Postavlja se tudi več
vprašanj, ki so neposredno vezana na te ugotovitve: Ali je pogostost in oblika nadaljnje-
ga strokovnega izobraževanja in usposabljanja ustrezna? Ali je torej v različnih študijskih
programih praktično usposabljanje ustrezno urejeno? Ali je v zadostni meri poskrbljeno
za razumevanje in povezovanje teorije in prakse? Kako bi lahko približali oba segmenta?
Da bi vsaj delno odgovorili na ta vprašanja, smo se osredotočili na pogostost udelež-
be na strokovnem izobraževanju in usposabljanju v zadnjih dveh letih. Najprej nas je za-
nimalo, kolikokrat so se učitelji strokovnega in poklicnega izobraževanja v zadnjih dveh
letih udeležili dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Rezultati raziskave
kažejo, da se je največji delež učiteljev (45,4 %) strokovnega izobraževanja in usposabljanja
v zadnjih dveh letih udeležil dva do trikrat. Sledi delež učiteljev (20,7 %), ki se je nadaljnje-
ga strokovnega izobraževanja in usposabljanja udeležil štiri do petkat, 18,5 % učiteljev oce-
njuje, da se je v zadnjih dveh letih strokovnega izobraževanja in usposabljanja udeležilo več
kot petkrat, 12,4 % učiteljev navaja, da so se strokovnega izobraževanja in usposabljanja
udeležili enkrat, 3,0 % učiteljev pa navaja, da se v zadnjih dveh letih nadaljnjega strokov-
nega izobraževanja in usposabljanja sploh niso udeležili. Rezultati raziskave ne omogoča-
jo vpogleda v to, koliko časa je trajalo izobraževanje, ki so se ga udeležili, je pa mogoče iz
drugih raziskav predvideti obseg le-tega. Pedagoški delavci se v Sloveniji namreč običajno
izobražujejo 5 dni na leto, v večini primerov gre za krajša izobraževanja (Valenčič Zuljan
idr., 2011). Delež učiteljev, ki so navajali pogostost udeležbe na strokovnem izobraževa-
nju in usposabljanju, je zelo podoben, kot je razvidno iz Mednarodne raziskave poučeva-
nja in učenja TALIS (Sardoč idr., 2009; str. 70), kjer je 96,9 % učiteljev tretje triade 9-letne
osnove šole v Sloveniji navedlo, da so se strokovnega izobraževanja in usposabljanja udele-
žili vsaj enkrat v zadnjih 18 mesecih. Ob podrobnejši analizi vidimo, da se je velika veči-
na učiteljev (84,4 %), ki so se udeleževali dodatnega strokovnega izobraževanja in usposa-
bljanja, le-tega udeležili dva do tri krat oz. še večkrat v zadnjih dveh letih, le 12,7 % se jih je
dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja udeležilo enkrat. Čeprav vprašan
80
