Page 81 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 81
ni bilo enako kot v Mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS (2009) pa in-
formacijo, da so se učitelji v Sloveniji udeleževali nadaljnjega strokovnega izobraževanja in
usposabljanja povprečno 8,6 dni v zadnjih 18 mesecih, lahko razumemo kot podobno in-
tenzivnost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pri obeh populacijah učiteljev. Gle-
de na obseg in intenzivnost nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učitelji
poklicnega in strokovnega izobraževanja torej ne izstopajo. Ob tem pa je pomembno ohra-
niti v uvidu tudi razlago, da so se učitelji pri tej postavki zelo verjetno opredeljevali do for-
malnih oblik nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, manj pa do neformalnih oblik,
kot so strokovne razprave s kolegi, analiziranje strokovne literature ... Seveda ostaja tudi
pomislek, ali bi povečevanje pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pome-
nilo tudi kakovostnejše znanje in poučevanje.
Po drugi strani nas je zanimalo, katere so tiste lastnosti učiteljev poklicnega in strokov-
nega izobraževanja, ki jih lahko povežemo s pogostostjo udeležbe na nadaljnjem strokov-
nem izobraževanju in usposabljanju. Ob analiziranju povezav med pogostostjo nadaljnje-
ga strokovnega izobraževanja in usposabljanja v zadnjih dveh letih in trajanjem zaposlitve
v vzgoji in izobraževanju, trajanjem zaposlitve izven vzgoje in izobraževanja ter formal-
no pridobljeno izobrazbo, nismo potrdili pomembnih povezav. Opozoriti želimo, da se v
pogostosti udeleževanja nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja v zadnjih
dveh letih kot statistično značilna pokaže razlika med spoloma (t = 5,733, p < 0,01). Uči-
teljice namreč navajajo, da so se v zadnjih dveh letih pogosteje (M = 3,51; SD = 1,31) ude-
ležile nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja kot učitelji (M = 3,18; SD =
0,99). Predpostavljamo, da te ugotovitve ne moremo pripisati že predhodno pridobljenim
znanjem ali motivaciji po dodatnem pridobivanju znanja ene ali druge skupine. Bolj verje-
tna se zdi utemeljitev, da je ponudba programov nekoliko bolj osredotočena na vsebine in
metode, ki jih pogosteje izbirajo ženske kot moški.
Med učitelji, ki so zaključili pedagoške študijske programe, in učitelji, ki so zaključili
nepedagoške študijske programe z dokončano pedagoško-andragoško izobrazbo, pa zani-
mivo na splošno ni statistično značilnih razlik (t = 0,313, p = 0,75). Ob podrobnejši analizi
pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na posameznih področjih se določe-
ne razlike vendarle izrazijo. Med učitelji, ki so zaključili pedagoško smer izobraževanja, in
tistimi, ki so zaključili nepedagoško smer izobraževanja ter opravili pedagoško-andrago-
ško usposabljanje se na približno polovici navedenih področij pojavljajo statistično značil-
ne razlike med distribucijami odgovorov. Ob podrobni analizi podatkov se je pokazalo,
da so razlike največje pri postavkah novosti v poklicu in stroki, za katerega se usposablja-
81
formacijo, da so se učitelji v Sloveniji udeleževali nadaljnjega strokovnega izobraževanja in
usposabljanja povprečno 8,6 dni v zadnjih 18 mesecih, lahko razumemo kot podobno in-
tenzivnost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pri obeh populacijah učiteljev. Gle-
de na obseg in intenzivnost nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učitelji
poklicnega in strokovnega izobraževanja torej ne izstopajo. Ob tem pa je pomembno ohra-
niti v uvidu tudi razlago, da so se učitelji pri tej postavki zelo verjetno opredeljevali do for-
malnih oblik nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, manj pa do neformalnih oblik,
kot so strokovne razprave s kolegi, analiziranje strokovne literature ... Seveda ostaja tudi
pomislek, ali bi povečevanje pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pome-
nilo tudi kakovostnejše znanje in poučevanje.
Po drugi strani nas je zanimalo, katere so tiste lastnosti učiteljev poklicnega in strokov-
nega izobraževanja, ki jih lahko povežemo s pogostostjo udeležbe na nadaljnjem strokov-
nem izobraževanju in usposabljanju. Ob analiziranju povezav med pogostostjo nadaljnje-
ga strokovnega izobraževanja in usposabljanja v zadnjih dveh letih in trajanjem zaposlitve
v vzgoji in izobraževanju, trajanjem zaposlitve izven vzgoje in izobraževanja ter formal-
no pridobljeno izobrazbo, nismo potrdili pomembnih povezav. Opozoriti želimo, da se v
pogostosti udeleževanja nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja v zadnjih
dveh letih kot statistično značilna pokaže razlika med spoloma (t = 5,733, p < 0,01). Uči-
teljice namreč navajajo, da so se v zadnjih dveh letih pogosteje (M = 3,51; SD = 1,31) ude-
ležile nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja kot učitelji (M = 3,18; SD =
0,99). Predpostavljamo, da te ugotovitve ne moremo pripisati že predhodno pridobljenim
znanjem ali motivaciji po dodatnem pridobivanju znanja ene ali druge skupine. Bolj verje-
tna se zdi utemeljitev, da je ponudba programov nekoliko bolj osredotočena na vsebine in
metode, ki jih pogosteje izbirajo ženske kot moški.
Med učitelji, ki so zaključili pedagoške študijske programe, in učitelji, ki so zaključili
nepedagoške študijske programe z dokončano pedagoško-andragoško izobrazbo, pa zani-
mivo na splošno ni statistično značilnih razlik (t = 0,313, p = 0,75). Ob podrobnejši analizi
pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na posameznih področjih se določe-
ne razlike vendarle izrazijo. Med učitelji, ki so zaključili pedagoško smer izobraževanja, in
tistimi, ki so zaključili nepedagoško smer izobraževanja ter opravili pedagoško-andrago-
ško usposabljanje se na približno polovici navedenih področij pojavljajo statistično značil-
ne razlike med distribucijami odgovorov. Ob podrobni analizi podatkov se je pokazalo,
da so razlike največje pri postavkah novosti v poklicu in stroki, za katerega se usposablja-
81
