Page 77 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 77
Ob zgoraj navedenih pa velja izpostaviti še razlike med učitelji, ki so zaključili peda-
goške študijske programe, in tistimi, ki so zaključili nepedagoške študijske programe ter
opravili študijski program za izpopolnjevanje izobrazbe »pedagoško-andragoško izobra-
ževanje«. Pri pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na posameznih po-
dročjih se med obema skupinama na približno polovici navedenih področij pojavljajo sta-
tistično značilne razlike (p < 0,05) med distribucijami odgovorov. Ob podrobni analizi
podatkov se je pokazalo, da so razlike največje prav pri postavkah novosti v poklicu in stro-
ki, za katerega se usposabljajo dijaki, ter povezovanje z delodajalci. Pri tem učitelji, ki so za-
ključili nepedagoške študijske programe in pridobili pedagoško-andragoško izobrazbo,
statistično značilno (p < 0,01) pogosteje (M = 3,05; SD = 1,09) navajajo, da se udeležujejo
nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, na področju novosti v poklicu in stroki ter po-
vezovanja z delodajalci, kot učitelji, ki so zaključili pedagoške študijske programe (M =
1,95; SD = 1,09). Iz obeh navedenih aritmetičnih sredin je razvidno, da se nadaljnjega izo-
braževanja in usposabljanja udeležujejo največ vsako leto. Zanimivo je tudi, da se glede no-
vosti in znanja na pedagoškem in didaktičnem področju statistično značilno pogosteje izo-
bražujejo učitelji, ki so zaključili pedagoške študijske programe. Pri tem lahko sklepamo,
da so prav zaradi značilnosti svojega dodiplomskega študija zaznali večjo vrednost peda-
goških in didaktičnih znanj in do njih izražajo večjo odgovornost kot njihovi kolegi, ki so
si pedagoško-andragoško znanje pridobili po zaključenem dodiplomskem izobraževanju
in sta bila obseg ter poglobljenost pridobljenih znanj na tem področju manjša. Prav tako
smo analizirali razlike glede pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja med
učitelji, ki poučujejo splošnoizobraževalne predmete, in tistimi, ki poučujejo strokovnote-
oretične in praktične predmete. Pri tem se je pokazalo, da se distribucije odgovorov o po-
gostosti udeleževanja nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja med učite-
lji različnih tipov predmetov statistično značilno (p < 0,05) razlikujejo pri večini postavk,
razen pri postavkah vodenje oddelka, poučevanje dijakov s posebnimi potrebami, obravnava
disciplinskih in vedenjskih težav ter samoevalvacija. Učitelji strokovnoteoretičnih predme-
tov ter učitelji praktičnega pouka so si med seboj nekoliko bolj podobni glede distribuci-
je pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, kot so jo navedli pri posameznih
postavkah, vendar se tudi med njimi na posameznih postavkah pojavljajo statistično zna-
čilne razlike. Učitelji splošnoizobraževalnih predmetov (M = 3,01; SD = 0,83) statistično
značilno (p < 0,05) pogosteje kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 2,87; SD
= 0,85) in učitelji praktičnega pouka (M = 2,82; SD = 0,87) navajajo, da se izobražuejo in
usposabljajo na področju novosti in znanj na pedagoškem in didaktičnem področju. Učite-
77
goške študijske programe, in tistimi, ki so zaključili nepedagoške študijske programe ter
opravili študijski program za izpopolnjevanje izobrazbe »pedagoško-andragoško izobra-
ževanje«. Pri pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na posameznih po-
dročjih se med obema skupinama na približno polovici navedenih področij pojavljajo sta-
tistično značilne razlike (p < 0,05) med distribucijami odgovorov. Ob podrobni analizi
podatkov se je pokazalo, da so razlike največje prav pri postavkah novosti v poklicu in stro-
ki, za katerega se usposabljajo dijaki, ter povezovanje z delodajalci. Pri tem učitelji, ki so za-
ključili nepedagoške študijske programe in pridobili pedagoško-andragoško izobrazbo,
statistično značilno (p < 0,01) pogosteje (M = 3,05; SD = 1,09) navajajo, da se udeležujejo
nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, na področju novosti v poklicu in stroki ter po-
vezovanja z delodajalci, kot učitelji, ki so zaključili pedagoške študijske programe (M =
1,95; SD = 1,09). Iz obeh navedenih aritmetičnih sredin je razvidno, da se nadaljnjega izo-
braževanja in usposabljanja udeležujejo največ vsako leto. Zanimivo je tudi, da se glede no-
vosti in znanja na pedagoškem in didaktičnem področju statistično značilno pogosteje izo-
bražujejo učitelji, ki so zaključili pedagoške študijske programe. Pri tem lahko sklepamo,
da so prav zaradi značilnosti svojega dodiplomskega študija zaznali večjo vrednost peda-
goških in didaktičnih znanj in do njih izražajo večjo odgovornost kot njihovi kolegi, ki so
si pedagoško-andragoško znanje pridobili po zaključenem dodiplomskem izobraževanju
in sta bila obseg ter poglobljenost pridobljenih znanj na tem področju manjša. Prav tako
smo analizirali razlike glede pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja med
učitelji, ki poučujejo splošnoizobraževalne predmete, in tistimi, ki poučujejo strokovnote-
oretične in praktične predmete. Pri tem se je pokazalo, da se distribucije odgovorov o po-
gostosti udeleževanja nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja med učite-
lji različnih tipov predmetov statistično značilno (p < 0,05) razlikujejo pri večini postavk,
razen pri postavkah vodenje oddelka, poučevanje dijakov s posebnimi potrebami, obravnava
disciplinskih in vedenjskih težav ter samoevalvacija. Učitelji strokovnoteoretičnih predme-
tov ter učitelji praktičnega pouka so si med seboj nekoliko bolj podobni glede distribuci-
je pogostosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, kot so jo navedli pri posameznih
postavkah, vendar se tudi med njimi na posameznih postavkah pojavljajo statistično zna-
čilne razlike. Učitelji splošnoizobraževalnih predmetov (M = 3,01; SD = 0,83) statistično
značilno (p < 0,05) pogosteje kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov (M = 2,87; SD
= 0,85) in učitelji praktičnega pouka (M = 2,82; SD = 0,87) navajajo, da se izobražuejo in
usposabljajo na področju novosti in znanj na pedagoškem in didaktičnem področju. Učite-
77
