Page 76 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 76
i druge dejavnike, kot je npr. občutljivost učiteljev za prepoznavanje tega pojava ali fi-
nančne zmožnosti posamezne šole.
Pri analiziranju povezav med pogostostjo nadaljnjega izobraževanja oz. usposabljanja
na posameznih navedenih področjih ter osnovnimi demografskimi podatki učiteljev, je
nekaj povezav statistično značilnih, vendar so večinoma nizke. Izpostaviti velja nekaj po-
vezav, ki lahko ponudijo možnost za spodbujanje določenih usmeritev znotraj profesional-
nega razvoja učiteljev v strokovnem in poklicnem izobraževanju.
Največ statistično značilnih povezav s pogostostjo nadaljnjega izobraževanja in uspo-
sabljanja najdemo pri vprašanju o času, ko so bili pred zaposlitvijo v vzgoji in izobraže-
vanju zaposleni drugje (torej izven vzgojno-izobraževalnega sistema, večinoma v gospo-
darstvu). Več časa, ko so bili učitelji zaposleni drugje, preden so se zaposlili na področju
vzgoje in izobraževanja, pogosteje so navajali, da se udeležujejo nadaljnjih izobraževanj in
usposabljanj, predvsem na področju novosti v poklicu in stroki, za katerega se usposablja-
jo dijaki, ki jih poučujejo (τ1 = 0,22; p < 0,01), ter na področju povezovanja z delodajalci
(τ = 0,22; p < 0,01). Zanimivo je, da se prav s tema dvema postavkama negativno povezu-
je najvišja dosežena stopnja formalne izobrazbe, pri čemer tudi višina povezanosti ni za-
nemarljiva (τ = -0,10; p < 0,01; τ = -0,16; p < 0,01), medtem ko med postavkami o pogo-
stosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na posameznih področjih in trajanjem
zaposlitve v vzgoji in izobraževanju nismo zaznali statistično značilnih povezav. Ugotovi-
tve so zanimive predvsem zato, ker bi pričakovali, da se trajanje zaposlitve v vzgoji in izo-
braževanju povezuje vsaj z nekaterimi postavkami, do katerih se po pričakovanju spremi-
nja odnos tekom profesionalnega razvoja (npr. samoevalvacija ali veščine za poučevanje s
pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije). Prav tako pa so zanimive ugotovitve
o povezavah med pogostostjo nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na posameznih
področjih in trajanjem zaposlitve izven vzgoje in izobraževanja ter stopnjo formalno pri-
dobljene izobrazbe.
Hkrati lahko rečemo, da učitelji, ki so bili pred zaposlitvijo v vzgoji in izobraževanju
dlje časa zaposleni drugje, pogosteje poročajo o nadaljnjem izobraževanju in usposablja-
nju na področjih novosti v poklicu in stroki ter povezovanja z delodajalci. Obenem o tem
pogosteje poročajo tisti učitelji v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki niso navaja-
li najvišjih stopenj izobrazbe.
1 Za analizo smo izbrali Kendall tau (τ) koeficient, na podlagi katerega lahko računamo korelacijo spremenljivk, ki niso
merjene na intervalni ravni.
76
nančne zmožnosti posamezne šole.
Pri analiziranju povezav med pogostostjo nadaljnjega izobraževanja oz. usposabljanja
na posameznih navedenih področjih ter osnovnimi demografskimi podatki učiteljev, je
nekaj povezav statistično značilnih, vendar so večinoma nizke. Izpostaviti velja nekaj po-
vezav, ki lahko ponudijo možnost za spodbujanje določenih usmeritev znotraj profesional-
nega razvoja učiteljev v strokovnem in poklicnem izobraževanju.
Največ statistično značilnih povezav s pogostostjo nadaljnjega izobraževanja in uspo-
sabljanja najdemo pri vprašanju o času, ko so bili pred zaposlitvijo v vzgoji in izobraže-
vanju zaposleni drugje (torej izven vzgojno-izobraževalnega sistema, večinoma v gospo-
darstvu). Več časa, ko so bili učitelji zaposleni drugje, preden so se zaposlili na področju
vzgoje in izobraževanja, pogosteje so navajali, da se udeležujejo nadaljnjih izobraževanj in
usposabljanj, predvsem na področju novosti v poklicu in stroki, za katerega se usposablja-
jo dijaki, ki jih poučujejo (τ1 = 0,22; p < 0,01), ter na področju povezovanja z delodajalci
(τ = 0,22; p < 0,01). Zanimivo je, da se prav s tema dvema postavkama negativno povezu-
je najvišja dosežena stopnja formalne izobrazbe, pri čemer tudi višina povezanosti ni za-
nemarljiva (τ = -0,10; p < 0,01; τ = -0,16; p < 0,01), medtem ko med postavkami o pogo-
stosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na posameznih področjih in trajanjem
zaposlitve v vzgoji in izobraževanju nismo zaznali statistično značilnih povezav. Ugotovi-
tve so zanimive predvsem zato, ker bi pričakovali, da se trajanje zaposlitve v vzgoji in izo-
braževanju povezuje vsaj z nekaterimi postavkami, do katerih se po pričakovanju spremi-
nja odnos tekom profesionalnega razvoja (npr. samoevalvacija ali veščine za poučevanje s
pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije). Prav tako pa so zanimive ugotovitve
o povezavah med pogostostjo nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja na posameznih
področjih in trajanjem zaposlitve izven vzgoje in izobraževanja ter stopnjo formalno pri-
dobljene izobrazbe.
Hkrati lahko rečemo, da učitelji, ki so bili pred zaposlitvijo v vzgoji in izobraževanju
dlje časa zaposleni drugje, pogosteje poročajo o nadaljnjem izobraževanju in usposablja-
nju na področjih novosti v poklicu in stroki ter povezovanja z delodajalci. Obenem o tem
pogosteje poročajo tisti učitelji v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki niso navaja-
li najvišjih stopenj izobrazbe.
1 Za analizo smo izbrali Kendall tau (τ) koeficient, na podlagi katerega lahko računamo korelacijo spremenljivk, ki niso
merjene na intervalni ravni.
76
