Page 75 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 75
Kot temeljno vprašanje nas je zanimalo, na katerih področjih poklicnega dela se učite-
lji v strokovnem in poklicnem izobraževanju najpogosteje izobražujejo in kako pogosto se
v povprečju udeležujejo izobraževanj in usposabljanj.
Razvidno je, da se največ učiteljev v poklicnih in strokovnih programih, vključenih
v raziskavo, strokovno izobražuje in usposablja na pedagoškem in didaktičnem področju,
na področju poučevanja s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije ter na podro-
čju vsebin in novosti s predmetnega področja, ki ga poučujejo. Najmanj (oz. sploh ne) se ude-
leženci vključujejo v usposabljanje in izobraževanje na področjih poučevanja v večkultur-
nih okoljih, na področju vodenja in upravljanja v šoli, področju povezovanja z delodajalci,
izpopolnjevanja v tujih jezikih ter na področju veščin javnega nastopanja. Glede pogostosti
nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja udeležencev rezultati kažejo, da se
učitelji na treh najpogosteje izbranih področjih strokovnega izobraževanja oz. usposablja-
nja večinoma udeležujejo na letni ravni (najpogostejši odgovor (med 42 % in 46 % udele-
žencev) je bil vsako leto), odgovor »nekajkrat letno« je izbralo manj kot 30 % udeležencev,
pa še to le na enem področju nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Ob upošteva-
nju zakonitosti kritičnega modela učiteljevega profesionalnega razvoja (Valenčič Zuljan,
1999), bi vsekakor pričakovali večjo angažiranost učiteljev pri usposabljanju na medpred-
metnih področjih, in s tem željo po pridobivanju širših kompetenc, ki niso ozko vezane le
na učiteljevo vsebinsko področje poučevanja.
Ob pogostosti vključevanja v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje kot temeljnega
dejavnika aktivnosti učiteljev pri usmerjanju svojega lastnega profesionalnega razvoja iz-
stopajo še značilnosti in pogoji na šoli, kjer učitelji poučujejo.
Glede na pogoje in značilnosti organizacije, v kateri so zaposleni, največ anketiranih
učiteljev ocenjuje, da se najpogosteje srečujejo s skupino dijakov, ki se med šolskim letom
usposabljajo tudi v delovnih organizacijah, pa tudi z dijaki, za katere menijo, da imajo niž-
ji ekonomski status, ter z dijaki, za katere menijo, da so se vpisali brez želje po opravljanju
poklica.
Pogostost strokovnega izobraževanja oz. usposabljanja med pogoji in značilnostmi or-
ganizacije pomembno napoveduje samo odstotek dijakov, ki so v preteklem letu ponavlja-
li letnik. Več kot je teh, manj pogosto se učitelji strokovno izobražujejo in usposabljajo.
Enak podatek je seveda mogoče razumeti tudi drugače in pri tem implicirati na možnost
vplivanja na boljšo uspešnost dijakov – torej bolj pogosto, kot se učitelji udeležujejo stro-
kovnih izobraževanj in usposabljanj, manjši je delež dijakov, ki so ponavljali letnik (po na-
vedbah učiteljev). Seveda razlaga ni tako zelo enoznačna, saj moramo ohraniti v mislih
75
lji v strokovnem in poklicnem izobraževanju najpogosteje izobražujejo in kako pogosto se
v povprečju udeležujejo izobraževanj in usposabljanj.
Razvidno je, da se največ učiteljev v poklicnih in strokovnih programih, vključenih
v raziskavo, strokovno izobražuje in usposablja na pedagoškem in didaktičnem področju,
na področju poučevanja s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije ter na podro-
čju vsebin in novosti s predmetnega področja, ki ga poučujejo. Najmanj (oz. sploh ne) se ude-
leženci vključujejo v usposabljanje in izobraževanje na področjih poučevanja v večkultur-
nih okoljih, na področju vodenja in upravljanja v šoli, področju povezovanja z delodajalci,
izpopolnjevanja v tujih jezikih ter na področju veščin javnega nastopanja. Glede pogostosti
nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja udeležencev rezultati kažejo, da se
učitelji na treh najpogosteje izbranih področjih strokovnega izobraževanja oz. usposablja-
nja večinoma udeležujejo na letni ravni (najpogostejši odgovor (med 42 % in 46 % udele-
žencev) je bil vsako leto), odgovor »nekajkrat letno« je izbralo manj kot 30 % udeležencev,
pa še to le na enem področju nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Ob upošteva-
nju zakonitosti kritičnega modela učiteljevega profesionalnega razvoja (Valenčič Zuljan,
1999), bi vsekakor pričakovali večjo angažiranost učiteljev pri usposabljanju na medpred-
metnih področjih, in s tem željo po pridobivanju širših kompetenc, ki niso ozko vezane le
na učiteljevo vsebinsko področje poučevanja.
Ob pogostosti vključevanja v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje kot temeljnega
dejavnika aktivnosti učiteljev pri usmerjanju svojega lastnega profesionalnega razvoja iz-
stopajo še značilnosti in pogoji na šoli, kjer učitelji poučujejo.
Glede na pogoje in značilnosti organizacije, v kateri so zaposleni, največ anketiranih
učiteljev ocenjuje, da se najpogosteje srečujejo s skupino dijakov, ki se med šolskim letom
usposabljajo tudi v delovnih organizacijah, pa tudi z dijaki, za katere menijo, da imajo niž-
ji ekonomski status, ter z dijaki, za katere menijo, da so se vpisali brez želje po opravljanju
poklica.
Pogostost strokovnega izobraževanja oz. usposabljanja med pogoji in značilnostmi or-
ganizacije pomembno napoveduje samo odstotek dijakov, ki so v preteklem letu ponavlja-
li letnik. Več kot je teh, manj pogosto se učitelji strokovno izobražujejo in usposabljajo.
Enak podatek je seveda mogoče razumeti tudi drugače in pri tem implicirati na možnost
vplivanja na boljšo uspešnost dijakov – torej bolj pogosto, kot se učitelji udeležujejo stro-
kovnih izobraževanj in usposabljanj, manjši je delež dijakov, ki so ponavljali letnik (po na-
vedbah učiteljev). Seveda razlaga ni tako zelo enoznačna, saj moramo ohraniti v mislih
75
