Page 73 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 73
itelj kot aktivni
oblikovalec in usmerjevalec
svojega lastnega razvoja
Milena Ivanuš Grmek
Za opravljanje nalog, s katerimi se učitelji srečujejo na svoji profesionalni poti, ne more-
jo pridobiti vsega potrebnega znanja v času študija in pripravništva, zato je potrebno, da
se vključujejo v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Le-to ima značilnosti vseživljenj-
skega učenja, ki je eden od temeljev profesionalnega razvoja učiteljev. Vseživljenjsko uče-
nje predstavlja tudi eno od strategij evropskega sodelovanja v politikah izobraževanja in
usposabljanja za posameznike. To je temeljna strategija izobraževalnih politik in je glede
na Memorandum o vseživljenjskem učenju uvrščena v sam vrh nacionalnih in mednaro-
dnih politik, saj naj bi prispevala k izboljšanju zaposljivosti in prilagodljivosti delovne sile
ter k spodbujanju aktivnega državljanstva. Glavni cilji vseživljenjskega učenja (European
Report on Quality Indicators of Lifelong Learning, 2002, str. 5) so:
− graditi inkluzivno družbo, ki bo nudila enake možnosti dostopa do kakovostnega
učenja tekom življenja za vse ljudi in v kateri bo izobraževanje in usposabljanje te-
meljilo predvsem na potrebah in zahtevah posameznikov;
− zagotoviti poti, v katerih bo izobraževanje in usposabljanje omogočalo ljudem
znanje in spretnosti, ki bodo v skladu s spremenjenimi zahtevami poklicev in dela,
delovnih organizacij in delovnih metod;
− spodbujati in usposobiti posameznike za sodelovanje na vseh področjih javnega ži-
vljenja, še posebej na socialnem in političnem področju.
Ker je nadaljnje izobraževanje in usposabljanje temelj in pot, ki vsem pedagoškim de-
lavcem omogoča, da svoje poklicne potenciale razvijajo do stopnje eksperta (Valenčič Zu-
ljan idr., 2011), nas je v nadaljevanju zanimalo, kako pogosto se udeležujejo strokovnih iz-
obraževanj in usposabljanja na različnih področjih svojega dela. V Katalogu programov
73
oblikovalec in usmerjevalec
svojega lastnega razvoja
Milena Ivanuš Grmek
Za opravljanje nalog, s katerimi se učitelji srečujejo na svoji profesionalni poti, ne more-
jo pridobiti vsega potrebnega znanja v času študija in pripravništva, zato je potrebno, da
se vključujejo v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Le-to ima značilnosti vseživljenj-
skega učenja, ki je eden od temeljev profesionalnega razvoja učiteljev. Vseživljenjsko uče-
nje predstavlja tudi eno od strategij evropskega sodelovanja v politikah izobraževanja in
usposabljanja za posameznike. To je temeljna strategija izobraževalnih politik in je glede
na Memorandum o vseživljenjskem učenju uvrščena v sam vrh nacionalnih in mednaro-
dnih politik, saj naj bi prispevala k izboljšanju zaposljivosti in prilagodljivosti delovne sile
ter k spodbujanju aktivnega državljanstva. Glavni cilji vseživljenjskega učenja (European
Report on Quality Indicators of Lifelong Learning, 2002, str. 5) so:
− graditi inkluzivno družbo, ki bo nudila enake možnosti dostopa do kakovostnega
učenja tekom življenja za vse ljudi in v kateri bo izobraževanje in usposabljanje te-
meljilo predvsem na potrebah in zahtevah posameznikov;
− zagotoviti poti, v katerih bo izobraževanje in usposabljanje omogočalo ljudem
znanje in spretnosti, ki bodo v skladu s spremenjenimi zahtevami poklicev in dela,
delovnih organizacij in delovnih metod;
− spodbujati in usposobiti posameznike za sodelovanje na vseh področjih javnega ži-
vljenja, še posebej na socialnem in političnem področju.
Ker je nadaljnje izobraževanje in usposabljanje temelj in pot, ki vsem pedagoškim de-
lavcem omogoča, da svoje poklicne potenciale razvijajo do stopnje eksperta (Valenčič Zu-
ljan idr., 2011), nas je v nadaljevanju zanimalo, kako pogosto se udeležujejo strokovnih iz-
obraževanj in usposabljanja na različnih področjih svojega dela. V Katalogu programov
73
