Page 168 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 168
Pri analizi razlik med učitelji, ki so zaključili pedagoške študijske programe, in učitelji,
ki so zaključili nepedagoško smer izobraževanja ter si nato pridobili pedagoško-andrago-
ško izobrazbo, je bilo prav tako ugotovljenih nekaj statistično značilnih razlik (p < 0,01).
Pri področjih vsebine in novosti mojega predmetnega področja; novosti v poklicu in stroki, za
katerega se usposabljajo dijaki, ter povezovanje z delodajalci statistično značilno učitelji, ki
so končali nepedagoško smer izobraževanja in opravili pedagoško-andragoško usposablja-
nje, izražajo večje potrebe po strokovnem izobraževanju in usposabljanju, kot učitelji, ki
so zaključili pedagoške študijske programe, in to ob tem, da so navajali tudi, da so se že v
preteklosti pogosteje udeleževali izobraževanja in usposabljanja na teh področjih. Pri po-
stavkah novosti in znanja na pedagoškem in didaktičnem področju ter obravnava disciplin-
skih in vedenjskih težav pa večjo potrebo statistično značilno (p < 0,05) izražajo učitelji, ki
so zaključili pedagoške študijske programe. To lahko razložimo z večjo senzibilizacijo za
ta področja, ki so je bili deležni že v času dodiplomskega študija.
Glede na delovno mesto učitelja (poučuje splošnoizobraževalne, strokovnoteoretične
predmete ali praktični pouk) se večinoma statistično značilno (p < 0,05) razlikujejo med
seboj pri izražanju potreb po izobraževanju in usposabljanju na posameznih področjih, ra-
zen na področjih vodenje oddelka; veščine za poučevanje s pomočjo komunikacijsko-infor-
macijske tehnologije; izpopolnjevanje v znanju in konverzacija v tujem jeziku; veščine jav-
nega nastopanja ter samoevalvacija, pri katerih ni zaznanih statistično značilnih razlik
med učitelji glede na njihovo delovno mesto. Največje razlike med učitelji na posameznih
delovnih mestih se pojavljajo pri postavki povezovanje z delodajalci, kjer učitelji praktič-
nega pouka statistično značilno (p < 0,05) navajajo višjo potrebo po strokovnem izobra-
ževanju in usposabljanju (M = 3,31; SD = 1,11), kakor učitelji strokovnoteoretičnih pred-
metov (M = 2,82; SD = 1,10), ter učitelji splošnoizobraževalnih predmetov (M = 2,05; SD
= 1,02), pri čemer so le ti tudi statistično značilno navajali manjše potrebe na tem podro-
čju kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov. To lahko razložimo predvsem s tem, koli-
ko imajo pri opravljanju dela na svojem delovnem mestu stik s povezovanjem z delodajalci.
Hkrati lahko predpostavimo, da isti učitelji, ki so zaključili pedagoške študijske progra-
me, najverjetneje ne poučujejo praktičnega pouka in le v manjši meri strokovnoteoretične
predmete. Zaradi vsebine svojih predmetov najverjetneje čutijo manjšo potrebo po pove-
zovanju z delodajalci. Pri tem moramo izpostaviti, da dijaki v srednjem poklicnem in stro-
kovnem izobraževanju izražajo večjo motiviranost za šolsko delo prav v tistih primerih, ko
so vsebine predmetov v večji meri usmerjene na uporabnost v praksi (Kolenc, Hvala Ka-
menšček, Kelava, 2008).
168
ki so zaključili nepedagoško smer izobraževanja ter si nato pridobili pedagoško-andrago-
ško izobrazbo, je bilo prav tako ugotovljenih nekaj statistično značilnih razlik (p < 0,01).
Pri področjih vsebine in novosti mojega predmetnega področja; novosti v poklicu in stroki, za
katerega se usposabljajo dijaki, ter povezovanje z delodajalci statistično značilno učitelji, ki
so končali nepedagoško smer izobraževanja in opravili pedagoško-andragoško usposablja-
nje, izražajo večje potrebe po strokovnem izobraževanju in usposabljanju, kot učitelji, ki
so zaključili pedagoške študijske programe, in to ob tem, da so navajali tudi, da so se že v
preteklosti pogosteje udeleževali izobraževanja in usposabljanja na teh področjih. Pri po-
stavkah novosti in znanja na pedagoškem in didaktičnem področju ter obravnava disciplin-
skih in vedenjskih težav pa večjo potrebo statistično značilno (p < 0,05) izražajo učitelji, ki
so zaključili pedagoške študijske programe. To lahko razložimo z večjo senzibilizacijo za
ta področja, ki so je bili deležni že v času dodiplomskega študija.
Glede na delovno mesto učitelja (poučuje splošnoizobraževalne, strokovnoteoretične
predmete ali praktični pouk) se večinoma statistično značilno (p < 0,05) razlikujejo med
seboj pri izražanju potreb po izobraževanju in usposabljanju na posameznih področjih, ra-
zen na področjih vodenje oddelka; veščine za poučevanje s pomočjo komunikacijsko-infor-
macijske tehnologije; izpopolnjevanje v znanju in konverzacija v tujem jeziku; veščine jav-
nega nastopanja ter samoevalvacija, pri katerih ni zaznanih statistično značilnih razlik
med učitelji glede na njihovo delovno mesto. Največje razlike med učitelji na posameznih
delovnih mestih se pojavljajo pri postavki povezovanje z delodajalci, kjer učitelji praktič-
nega pouka statistično značilno (p < 0,05) navajajo višjo potrebo po strokovnem izobra-
ževanju in usposabljanju (M = 3,31; SD = 1,11), kakor učitelji strokovnoteoretičnih pred-
metov (M = 2,82; SD = 1,10), ter učitelji splošnoizobraževalnih predmetov (M = 2,05; SD
= 1,02), pri čemer so le ti tudi statistično značilno navajali manjše potrebe na tem podro-
čju kot učitelji strokovnoteoretičnih predmetov. To lahko razložimo predvsem s tem, koli-
ko imajo pri opravljanju dela na svojem delovnem mestu stik s povezovanjem z delodajalci.
Hkrati lahko predpostavimo, da isti učitelji, ki so zaključili pedagoške študijske progra-
me, najverjetneje ne poučujejo praktičnega pouka in le v manjši meri strokovnoteoretične
predmete. Zaradi vsebine svojih predmetov najverjetneje čutijo manjšo potrebo po pove-
zovanju z delodajalci. Pri tem moramo izpostaviti, da dijaki v srednjem poklicnem in stro-
kovnem izobraževanju izražajo večjo motiviranost za šolsko delo prav v tistih primerih, ko
so vsebine predmetov v večji meri usmerjene na uporabnost v praksi (Kolenc, Hvala Ka-
menšček, Kelava, 2008).
168
