Page 165 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 165
odišča za nadaljevanje
Tina Vršnik Perše, Ana Kozina,
Polona Kelava, Tina Rutar Leban,
Milena Ivanuš Grmek
Imamo dobro zastavljen sistem izobraževanja. Sam sistem izobraževanja pa ni edini dejav-
nik, ki vpliva na profesionalni razvoj učiteljev. Na profesionalni razvoj učiteljev v posklic-
nem in strokovnem izobraževanju (kot na vseh drugih segmentih vzgojno-izobraževal-
nega sistema) vplivajo tudi zunanji dejavniki, kar moramo pri razmislekih o morebitnem
spreminjanju sistema posebej upoštevati. Vedeti moramo, da imajo učitelji v poklicnem in
strokovnem izobraževanju izjemno pomembno vlogo, saj lahko s spreminjanjem svojih su-
bjektivnih pojmovanj in ravnanj vplivajo na to, kako uspešni so dijaki, hkrati pa tudi na
njihovo motivacijo in ugled tega dela vzgojno-izobraževalnega sistema in posledično na
trg delovne sile.
Pričujoča analiza prinaša celovit pogled na profesionalni razvoj učiteljev na področju
srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Pri tem naj poudarimo, da je razisko-
vanje izhajalo iz razumevanja učiteljevih pojmovanj kot osebnega, implicitnega konstruk-
ta, ki se oblikuje v posameznikovi osebni zgodovini kot akumulirana zbirka vseh lastnih
izkušenj, doživetij, spoznanj in usmerja delovanje posameznika, kar se kaže v kakovostno
različnih načinih razumevanja, interpretiranja in delovanja posameznika. Implicitna poj-
movanja so pomembna, saj raziskave kažejo, da se nižji nivoji pojmovanj povezujejo s povr-
šinskim pristopom k učenju oziroma s transmisijskim poučevanjem; višji pa z globinskim
pristopom oziroma z aktivacijskimi strategijami poučevanja. Pri tem moramo poudariti,
da je pomemben še splet drugih okoliščin in razlaga le-teh, ki vplivajo na to, kakšna bo de-
jansko kakovost učenja in poučevanja. V okviru empirične raziskave smo se omejili samo
na tista pojmovanja, ki spodbujajo samostojno učenje, in s tem procesno poučevanje (Bol-
huis in Voeten, 2004) oz. nadalje celo sledijo smernicam interpretativne (razlagalne) pa-
radigme, ki hkrati zapoveduje upoštevanje konteksta vsakega posameznika (Gettinger in
165
Tina Vršnik Perše, Ana Kozina,
Polona Kelava, Tina Rutar Leban,
Milena Ivanuš Grmek
Imamo dobro zastavljen sistem izobraževanja. Sam sistem izobraževanja pa ni edini dejav-
nik, ki vpliva na profesionalni razvoj učiteljev. Na profesionalni razvoj učiteljev v posklic-
nem in strokovnem izobraževanju (kot na vseh drugih segmentih vzgojno-izobraževal-
nega sistema) vplivajo tudi zunanji dejavniki, kar moramo pri razmislekih o morebitnem
spreminjanju sistema posebej upoštevati. Vedeti moramo, da imajo učitelji v poklicnem in
strokovnem izobraževanju izjemno pomembno vlogo, saj lahko s spreminjanjem svojih su-
bjektivnih pojmovanj in ravnanj vplivajo na to, kako uspešni so dijaki, hkrati pa tudi na
njihovo motivacijo in ugled tega dela vzgojno-izobraževalnega sistema in posledično na
trg delovne sile.
Pričujoča analiza prinaša celovit pogled na profesionalni razvoj učiteljev na področju
srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Pri tem naj poudarimo, da je razisko-
vanje izhajalo iz razumevanja učiteljevih pojmovanj kot osebnega, implicitnega konstruk-
ta, ki se oblikuje v posameznikovi osebni zgodovini kot akumulirana zbirka vseh lastnih
izkušenj, doživetij, spoznanj in usmerja delovanje posameznika, kar se kaže v kakovostno
različnih načinih razumevanja, interpretiranja in delovanja posameznika. Implicitna poj-
movanja so pomembna, saj raziskave kažejo, da se nižji nivoji pojmovanj povezujejo s povr-
šinskim pristopom k učenju oziroma s transmisijskim poučevanjem; višji pa z globinskim
pristopom oziroma z aktivacijskimi strategijami poučevanja. Pri tem moramo poudariti,
da je pomemben še splet drugih okoliščin in razlaga le-teh, ki vplivajo na to, kakšna bo de-
jansko kakovost učenja in poučevanja. V okviru empirične raziskave smo se omejili samo
na tista pojmovanja, ki spodbujajo samostojno učenje, in s tem procesno poučevanje (Bol-
huis in Voeten, 2004) oz. nadalje celo sledijo smernicam interpretativne (razlagalne) pa-
radigme, ki hkrati zapoveduje upoštevanje konteksta vsakega posameznika (Gettinger in
165
