Page 164 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 164
5). Če se učitelji udeležujejo tovrstnih izobraževanj, pri svojem pouku v večji meri upo-
rabljajo motivacijske pristope. Vidimo lahko, da prisotnost motivacijskih pristopov veča
povezanost s prakso ter poznavanje novosti v stroki in prihodnjem poklicu dijakov, ki
hkrati, kot smo ugotovili zgoraj, pomembno napoveduje praktično umerjenost obravna-
ve nove učne snovi. Glede na to da sama prisotnost strokovnega izobraževanja in usposa-
bljanja še ne napoveduje pomembno motivacijskih pristopov, je tukaj še posebej pomemb-
no, da se osredotočimo na področja, ki vendarle imajo pomembno napovedno moč, torej
spodbujanje izobraževanja o novostih v poklicu (β = ,105; p = ,000; R2* = ,019) in tudi vo-
denje in upravljanje v šoli (β = ,093; p = ,001; R2* = ,036), vodenje oddelka (β = ,070; p =
,013; R2* = ,002), konverzacija v tujem jeziki (β = ,072; p = ,010; R2* = ,004), obravnava di-
sciplinskih problemov (β = -,060; p = ,036; R2* = ,002) ter sodelovanje z delodajalci (β =
,077; p = ,006; R2* = ,006).
Na drugi strani pasivno vlogo dijakov pri obravnavi nove učne snovi pomembno (obra-
tnosorazmerno) napoveduje samo izobraževanje učiteljev na enem izmed področij. V ko-
likor se učitelji udeležujejo izobraževanj s področja novosti in znanja na pedagoškem in di-
daktičnem področju (pristopi poučevanja, ocenjevanja znanja …) (β = -,062; p = ,011; R2* =
,004), manj uporabljajo načine obravnave nove učne snovi, ki vključujejo pasivno vlogo di-
jakov. Odstotek pojasnjene variance je nizek, komaj pol odstotka.
Če zaključimo, sta področji nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki v največji
meri (dva ali tri vsebinske sklope) napovedujejo aktivne načine obravnave nove učne sno-
vi: novosti in znanja na pedagoškem in didaktičnem področju in novosti in znanja z moje-
ga predmetnega področja. Pomembno pozitivno aktivne načine obravnave nove učne snovi
napovedujejo tudi: konverzacija v tujem jeziku, obravnava disciplinskih in vedenjskih pro-
blemov in tudi novosti v poklicu in stroki, za katerega se usposabljajo dijaki in povezovanje
z delodajalci. Na drugi strani usposabljanje na področjih samoevalvacije, timskega dela in
veščin javnega nastopanja ne napoveduje pomembno načinov obravnave nove učne sno-
vi, čeprav vrednosti usposabljanja na teh področjih za uspešnejše poučevanje učiteljev ne
smemo podcenjevati. Največkrat se učinki kažejo posredno in dolgoročno, še posebej iz-
razito v primerih, ko se takšno nadaljnje izobraževanje in usposabljanje z namenom pro-
fesionalnega razvoja vključuje celotni učiteljski zbor neke šole ali druga povezana skupi-
na učiteljev.
164
rabljajo motivacijske pristope. Vidimo lahko, da prisotnost motivacijskih pristopov veča
povezanost s prakso ter poznavanje novosti v stroki in prihodnjem poklicu dijakov, ki
hkrati, kot smo ugotovili zgoraj, pomembno napoveduje praktično umerjenost obravna-
ve nove učne snovi. Glede na to da sama prisotnost strokovnega izobraževanja in usposa-
bljanja še ne napoveduje pomembno motivacijskih pristopov, je tukaj še posebej pomemb-
no, da se osredotočimo na področja, ki vendarle imajo pomembno napovedno moč, torej
spodbujanje izobraževanja o novostih v poklicu (β = ,105; p = ,000; R2* = ,019) in tudi vo-
denje in upravljanje v šoli (β = ,093; p = ,001; R2* = ,036), vodenje oddelka (β = ,070; p =
,013; R2* = ,002), konverzacija v tujem jeziki (β = ,072; p = ,010; R2* = ,004), obravnava di-
sciplinskih problemov (β = -,060; p = ,036; R2* = ,002) ter sodelovanje z delodajalci (β =
,077; p = ,006; R2* = ,006).
Na drugi strani pasivno vlogo dijakov pri obravnavi nove učne snovi pomembno (obra-
tnosorazmerno) napoveduje samo izobraževanje učiteljev na enem izmed področij. V ko-
likor se učitelji udeležujejo izobraževanj s področja novosti in znanja na pedagoškem in di-
daktičnem področju (pristopi poučevanja, ocenjevanja znanja …) (β = -,062; p = ,011; R2* =
,004), manj uporabljajo načine obravnave nove učne snovi, ki vključujejo pasivno vlogo di-
jakov. Odstotek pojasnjene variance je nizek, komaj pol odstotka.
Če zaključimo, sta področji nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki v največji
meri (dva ali tri vsebinske sklope) napovedujejo aktivne načine obravnave nove učne sno-
vi: novosti in znanja na pedagoškem in didaktičnem področju in novosti in znanja z moje-
ga predmetnega področja. Pomembno pozitivno aktivne načine obravnave nove učne snovi
napovedujejo tudi: konverzacija v tujem jeziku, obravnava disciplinskih in vedenjskih pro-
blemov in tudi novosti v poklicu in stroki, za katerega se usposabljajo dijaki in povezovanje
z delodajalci. Na drugi strani usposabljanje na področjih samoevalvacije, timskega dela in
veščin javnega nastopanja ne napoveduje pomembno načinov obravnave nove učne sno-
vi, čeprav vrednosti usposabljanja na teh področjih za uspešnejše poučevanje učiteljev ne
smemo podcenjevati. Največkrat se učinki kažejo posredno in dolgoročno, še posebej iz-
razito v primerih, ko se takšno nadaljnje izobraževanje in usposabljanje z namenom pro-
fesionalnega razvoja vključuje celotni učiteljski zbor neke šole ali druga povezana skupi-
na učiteljev.
164
