Page 167 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 167
Rezultati raziskave opozarjajo, da učitelji čutijo največ potreb po nadaljnjem izo-
braževanju in usposabljanju na področjih vsebine in novosti svojega predmetnega podro-
čja; obravnava disciplinskih in vedenjskih težav in veščine za poučevanje s pomočjo informa-
cijsko-komunikacijske tehnologije, najmanj pa izražajo potrebe po pridobivanju dodatnih
kompetenc na področjih vodenje in upravljanje v šoli; poučevanje v večkulturnih okoljih in
povezovanje z delodajalci. Potrebe učiteljev poklicnega in strokovnega izobraževanja po
razvijanju svojih kompetenc na omenjenih področjih smo analizirali glede na temeljne
demografske kazalnike. Najvišje statistično značilne so povezave med dolžino zaposlitve
izven vzgoje in izobraževanja ter vsebinami izobraževanja in usposabljanja: vsebine in no-
vosti predmetnega področja (τ = 0,138; p < 0,01), novosti v poklicu in stroki, za katero se uspo-
sabljajo dijaki (τ = 0,218; p < 0,01) in povezovanje z delodajalci (τ = 0,208; p < 0,01). Hkra-
ti torej, ko učitelji, ki so bili prej zaposleni izven vzgoje in izobraževanja, v zadnjih dveh
postavkah navajajo pogostejše sodelovanje pri nadaljnjem usposabljanju, navajajo tudi do-
datne potrebe po usposabljanju na teh istih področjih (in tudi nekaj dodatnih v manjši
meri). Posebej velja izpostaviti še negativne povezave med potrebo po izobraževanju o po-
vezovanju z delodajalci in trajanjem zaposlitve v vzgoji in izobraževanju (τ = - 0,058; p <
0,01) ter stopnjo dosežene formalne izobrazbe (τ = - 0,149; p < 0,01). Torej učitelji ob dalj-
šem trajanju zaposlitve v vzgoji in izobraževanju ter ob višji doseženi stopnji formalne iz-
obrazbe izražajo manj potrebe po dodatnem usposabljanju za povezovanje z delodajalci.
Zagotovo je to zaskrbljujoče, saj naj bi kompetence povezovanja z delodajalci in strokovna
usposabljenost predstavljale ključne kompetence učiteljev v poklicnem in strokovnem izo-
braževanju ne glede na demografsko ozadje.
Razlike med spoloma so se glede izražanja potreb po področjih nadaljnjega strokovne-
ga izobraževanja in usposabljanja izkazale kot statistično značilne na skoraj vseh postav-
kah (p < 0,05), razen na postavki novosti v poklicu in stroki, za katerega se dijaki usposablja-
jo, ter samoevalvacija. Pri tem na podlagi analize aritmetičnih sredin vidimo, da ženske
izražajo večjo potrebo po strokovnem izobraževanju in usposabljanju na večini področij,
moški pa izražajo večjo potrebo po strokovnem izobraževanju in usposabljanju na podro-
čju vodenja in upravljanja v šoli ter na področju povezovanja z delodajalci. Zelo verjetno
lahko te razlike vsaj delno pojasnimo s tem, da je večina programov nadaljnjega izobraže-
vanja in usposabljanja zasnovana tako, da bolj ustreza učiteljicam kot učiteljem, saj je tudi
v tem segmentu vzgojno-izobraževalnega sistema zaznati feminizacijo poklica učitelj, če-
prav v nekoliko manjši meri kot v drugih segmentih.
167
braževanju in usposabljanju na področjih vsebine in novosti svojega predmetnega podro-
čja; obravnava disciplinskih in vedenjskih težav in veščine za poučevanje s pomočjo informa-
cijsko-komunikacijske tehnologije, najmanj pa izražajo potrebe po pridobivanju dodatnih
kompetenc na področjih vodenje in upravljanje v šoli; poučevanje v večkulturnih okoljih in
povezovanje z delodajalci. Potrebe učiteljev poklicnega in strokovnega izobraževanja po
razvijanju svojih kompetenc na omenjenih področjih smo analizirali glede na temeljne
demografske kazalnike. Najvišje statistično značilne so povezave med dolžino zaposlitve
izven vzgoje in izobraževanja ter vsebinami izobraževanja in usposabljanja: vsebine in no-
vosti predmetnega področja (τ = 0,138; p < 0,01), novosti v poklicu in stroki, za katero se uspo-
sabljajo dijaki (τ = 0,218; p < 0,01) in povezovanje z delodajalci (τ = 0,208; p < 0,01). Hkra-
ti torej, ko učitelji, ki so bili prej zaposleni izven vzgoje in izobraževanja, v zadnjih dveh
postavkah navajajo pogostejše sodelovanje pri nadaljnjem usposabljanju, navajajo tudi do-
datne potrebe po usposabljanju na teh istih področjih (in tudi nekaj dodatnih v manjši
meri). Posebej velja izpostaviti še negativne povezave med potrebo po izobraževanju o po-
vezovanju z delodajalci in trajanjem zaposlitve v vzgoji in izobraževanju (τ = - 0,058; p <
0,01) ter stopnjo dosežene formalne izobrazbe (τ = - 0,149; p < 0,01). Torej učitelji ob dalj-
šem trajanju zaposlitve v vzgoji in izobraževanju ter ob višji doseženi stopnji formalne iz-
obrazbe izražajo manj potrebe po dodatnem usposabljanju za povezovanje z delodajalci.
Zagotovo je to zaskrbljujoče, saj naj bi kompetence povezovanja z delodajalci in strokovna
usposabljenost predstavljale ključne kompetence učiteljev v poklicnem in strokovnem izo-
braževanju ne glede na demografsko ozadje.
Razlike med spoloma so se glede izražanja potreb po področjih nadaljnjega strokovne-
ga izobraževanja in usposabljanja izkazale kot statistično značilne na skoraj vseh postav-
kah (p < 0,05), razen na postavki novosti v poklicu in stroki, za katerega se dijaki usposablja-
jo, ter samoevalvacija. Pri tem na podlagi analize aritmetičnih sredin vidimo, da ženske
izražajo večjo potrebo po strokovnem izobraževanju in usposabljanju na večini področij,
moški pa izražajo večjo potrebo po strokovnem izobraževanju in usposabljanju na podro-
čju vodenja in upravljanja v šoli ter na področju povezovanja z delodajalci. Zelo verjetno
lahko te razlike vsaj delno pojasnimo s tem, da je večina programov nadaljnjega izobraže-
vanja in usposabljanja zasnovana tako, da bolj ustreza učiteljicam kot učiteljem, saj je tudi
v tem segmentu vzgojno-izobraževalnega sistema zaznati feminizacijo poklica učitelj, če-
prav v nekoliko manjši meri kot v drugih segmentih.
167
