Page 162 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 162
V napovedne spremenljivke smo vključili naslednja področja nadaljnjega strokovne-
ga izobraževanja in usposabljanja: vsebine in novosti mojega predmetnega področja; vode-
nje oddelka; novosti in znanja na pedagoškem in didaktičnem področju (pristopi poučevanja,
ocenjevanja znanja…); veščine za poučevanje s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehno-
logije; novosti v poklicu in stroki, za katerega se usposabljajo dijaki, ki jih poučujem; poučeva-
nje dijakov s posebnimi potrebami; obravnava disciplinskih in vedenjskih težav; vodenje in
upravljanje v šoli; poučevanje v večkulturnih okoljih; timsko delo; povezovanje z delodajal-
ci; izpopolnjevanje v znanju in konverzacija v tujem jeziku; veščine javnega nastopanja; sa-
moevalvacija.
Ugotovili smo, da način poučevanja učiteljev z aktivnim spodbujanjem dijakov pri
obravnavi nove učne snovi v najvišji meri napoveduje udeležba na strokovnih izobraže-
vanjih in usposabljanjih s področja poučevanja v večkulturnih okoljih (β = ,089; p = ,001;
R2 *= ,025). Če se učitelji udeležujejo tovrstnih izobraževanj, uporabljajo aktivnejše meto-
de poučevanja dijakov. Način poučevanja učiteljev z aktivnim spodbujanjem dijakov po-
membno napoveduje še izobraževanje s področij: novosti in znanja na pedagoškem in di-
daktičnem področju (pristopi poučevanja, ocenjevanja znanja …) (β = ,093; p = ,001; R2*
= ,013); izpopolnjevanje v znanju in konverzacija v tujem jeziku (β = ,057; p = ,026; R2* =
,003) in poučevanje dijakov s posebnimi potrebami (β = ,056; p = ,037; R2* = ,002 ). Osta-
la področja izobraževanja tovrstnih aktivnosti ne napovedujejo pomembno. Pomen raz-
vijanja temeljnega znanja in spremljanja novosti na lastnem področju poudarjajo tudi
drugi raziskovalci, ki kot enega izmed temeljev učinkovitega pouka vidijo poglobljeno
razumevanje področja, ki ga poučujejo (Ma, 1999, cit. po Desimone idr., 2002). Z izo-
braževanjem na omenjenih področjih se učitelji posredno (na)učijo spodbujanja dijakov
k aktivnemu vključevanju v obravnavo nove učne snovi. To potrjuje našo tezo, da se je pri
načrtovanju razvoja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev potrebno osre-
dotočiti predvsem na spodbujanje različnih aktivnih vrst strokovnega izobraževanja in
usposabljanja (npr. aktivno raziskovanje) in ne toliko na vsebine tega izobraževanja in
usposabljanja.
Med pristope k poučevanju, ki so usmerjeni na aktivnost dijakov, lahko uvrstimo tudi
usmerjenost na praktično uporabnost pri obravnavi nove učne snovi in uporabo informacij-
sko komunikacijske tehnologije. Te pristope pogosteje uporabljajo učitelji, ki raziskujejo, v
katerih pogojih in na kakšen način je lahko učni proces najbolj učinkovit, da lahko učen-
vrednost, to je do stopnje, ko je njihov doprinos k modelu še pomemben (Nunnally in Bernstein, 1994). Metoda omo-
goča oceno, katera izmed spremenljivk v največji meri pojasnjuje spremenljivko, ki jo napovedujemo.
162
ga izobraževanja in usposabljanja: vsebine in novosti mojega predmetnega področja; vode-
nje oddelka; novosti in znanja na pedagoškem in didaktičnem področju (pristopi poučevanja,
ocenjevanja znanja…); veščine za poučevanje s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehno-
logije; novosti v poklicu in stroki, za katerega se usposabljajo dijaki, ki jih poučujem; poučeva-
nje dijakov s posebnimi potrebami; obravnava disciplinskih in vedenjskih težav; vodenje in
upravljanje v šoli; poučevanje v večkulturnih okoljih; timsko delo; povezovanje z delodajal-
ci; izpopolnjevanje v znanju in konverzacija v tujem jeziku; veščine javnega nastopanja; sa-
moevalvacija.
Ugotovili smo, da način poučevanja učiteljev z aktivnim spodbujanjem dijakov pri
obravnavi nove učne snovi v najvišji meri napoveduje udeležba na strokovnih izobraže-
vanjih in usposabljanjih s področja poučevanja v večkulturnih okoljih (β = ,089; p = ,001;
R2 *= ,025). Če se učitelji udeležujejo tovrstnih izobraževanj, uporabljajo aktivnejše meto-
de poučevanja dijakov. Način poučevanja učiteljev z aktivnim spodbujanjem dijakov po-
membno napoveduje še izobraževanje s področij: novosti in znanja na pedagoškem in di-
daktičnem področju (pristopi poučevanja, ocenjevanja znanja …) (β = ,093; p = ,001; R2*
= ,013); izpopolnjevanje v znanju in konverzacija v tujem jeziku (β = ,057; p = ,026; R2* =
,003) in poučevanje dijakov s posebnimi potrebami (β = ,056; p = ,037; R2* = ,002 ). Osta-
la področja izobraževanja tovrstnih aktivnosti ne napovedujejo pomembno. Pomen raz-
vijanja temeljnega znanja in spremljanja novosti na lastnem področju poudarjajo tudi
drugi raziskovalci, ki kot enega izmed temeljev učinkovitega pouka vidijo poglobljeno
razumevanje področja, ki ga poučujejo (Ma, 1999, cit. po Desimone idr., 2002). Z izo-
braževanjem na omenjenih področjih se učitelji posredno (na)učijo spodbujanja dijakov
k aktivnemu vključevanju v obravnavo nove učne snovi. To potrjuje našo tezo, da se je pri
načrtovanju razvoja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev potrebno osre-
dotočiti predvsem na spodbujanje različnih aktivnih vrst strokovnega izobraževanja in
usposabljanja (npr. aktivno raziskovanje) in ne toliko na vsebine tega izobraževanja in
usposabljanja.
Med pristope k poučevanju, ki so usmerjeni na aktivnost dijakov, lahko uvrstimo tudi
usmerjenost na praktično uporabnost pri obravnavi nove učne snovi in uporabo informacij-
sko komunikacijske tehnologije. Te pristope pogosteje uporabljajo učitelji, ki raziskujejo, v
katerih pogojih in na kakšen način je lahko učni proces najbolj učinkovit, da lahko učen-
vrednost, to je do stopnje, ko je njihov doprinos k modelu še pomemben (Nunnally in Bernstein, 1994). Metoda omo-
goča oceno, katera izmed spremenljivk v največji meri pojasnjuje spremenljivko, ki jo napovedujemo.
162
