Page 114 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 114
a pojmovanja ter spodbujati k nenehnemu medebojnemu kolegialnemu spodbujanju
in profesionalnemu razvoju na podlagi kritičnih (samo) refleksij.
Izvedli smo tudi analizo povezanosti med vsebinskimi sklopi učiteljevega pogleda
na učenje in delo dijakov ter med učiteljevim pogledom na lastno učenje. Ugotovili smo
zmerno ujemanje med vsebinskimi sklopi, ki jih pri obeh vprašanjih predstavljajo proce-
sno orientirane postavke o pojmovanju učenja in obratno. Najvišja je bila npr. korelacija
med vsebinskim sklopom Netoleranca do negotovosti pri pogledu na učenje in delo dijakov
ter vsebinskim sklopom Nedinamičen odnos do lastnega učenja (r5 = 0,53; p < 0,001). Ob
poskusih vplivanja na spreminjanje enega vidika (npr. pojmovanja o lastnem učenju) lah-
ko torej pričakujemo tudi spreminjanje drugega vidika (npr. pojmovanja o učenju in delu
dijakov) v podobni smeri.
Učitelj je kot posameznik (torej osebnost in strokovnjak) le eden izmed dejavnikov
uspešnosti dijakov na posamezni šoli, veliko vplivajo dijaki sami in pa dejavniki na ravni
organizacije oz. šole. Pri pojmovanju o lastnem učenju učiteljev glede na pogoje in značil-
nosti organizacije, v kateri so učitelji zaposleni, lahko vidimo, da največ vsebinskih sklo-
pov pojasnjujeta dve postavki značilnosti organizacije: dijaki, ki so v preteklem letu pona-
vljali letnik, in dijaki, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko šibkejših družin. Pri tem vidimo,
da manjši kot je delež dijakov, ki so v preteklem letu ponavljali letnik (kot so to navajali
učitelji), bolj so se učitelji strinjali s postavkami pri vsebinskih sklopih Odnos do raziskova-
nja in Dinamični pogled na lastne sposobnosti, medtem ko so se s vsebinskim sklopom Ne-
dinamičen odnos do lastnega učenja bolj strinjali učitelji, ki so navajali višje deleže dijakov,
ki so v preteklem letu ponavljali letnik. Hkrati tudi vidimo, da manj kot so učitelji poro-
čali o dijakih, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko šibkejših družin, bolj so se strinjali s po-
stavkami pri vsebinskih sklopih Zunanja regulacija učenja, Nedinamičen odnos do lastnega
učenja in Znanje kot reprodukcija, ki spadajo med vsebinske sklope, ki opisujejo bolj tradi-
cionalni pogled na lastno učenje. Iz tega ne moremo izpeljati neposredne vzročno-posle-
dične zveze, vendar lahko trdimo, da sprememba enega od dejavnikov vpliva tudi na spre-
minjanje drugih dejavnikov in celote.
Glede na vse predstavljene podatke in analize je torej mogoče izpeljati, da je pogled na
lastno učenje učiteljev srednjih poklicnih in strokovnih programov večinoma procesno
naravnano. Vendarle pa smo potrdili tudi, da subjektivna pojmovanja niso neodvisna od
demografskih dejavnikov učiteljev (npr. vrsta dodiplomskega študija) kot tudi niso neod-
5 Na podlagi intervalnega tipa obeh spremenljiv in njune linearne povezanosti smo uporabili Pearsonov koeficient
korelacije (r).
114
in profesionalnemu razvoju na podlagi kritičnih (samo) refleksij.
Izvedli smo tudi analizo povezanosti med vsebinskimi sklopi učiteljevega pogleda
na učenje in delo dijakov ter med učiteljevim pogledom na lastno učenje. Ugotovili smo
zmerno ujemanje med vsebinskimi sklopi, ki jih pri obeh vprašanjih predstavljajo proce-
sno orientirane postavke o pojmovanju učenja in obratno. Najvišja je bila npr. korelacija
med vsebinskim sklopom Netoleranca do negotovosti pri pogledu na učenje in delo dijakov
ter vsebinskim sklopom Nedinamičen odnos do lastnega učenja (r5 = 0,53; p < 0,001). Ob
poskusih vplivanja na spreminjanje enega vidika (npr. pojmovanja o lastnem učenju) lah-
ko torej pričakujemo tudi spreminjanje drugega vidika (npr. pojmovanja o učenju in delu
dijakov) v podobni smeri.
Učitelj je kot posameznik (torej osebnost in strokovnjak) le eden izmed dejavnikov
uspešnosti dijakov na posamezni šoli, veliko vplivajo dijaki sami in pa dejavniki na ravni
organizacije oz. šole. Pri pojmovanju o lastnem učenju učiteljev glede na pogoje in značil-
nosti organizacije, v kateri so učitelji zaposleni, lahko vidimo, da največ vsebinskih sklo-
pov pojasnjujeta dve postavki značilnosti organizacije: dijaki, ki so v preteklem letu pona-
vljali letnik, in dijaki, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko šibkejših družin. Pri tem vidimo,
da manjši kot je delež dijakov, ki so v preteklem letu ponavljali letnik (kot so to navajali
učitelji), bolj so se učitelji strinjali s postavkami pri vsebinskih sklopih Odnos do raziskova-
nja in Dinamični pogled na lastne sposobnosti, medtem ko so se s vsebinskim sklopom Ne-
dinamičen odnos do lastnega učenja bolj strinjali učitelji, ki so navajali višje deleže dijakov,
ki so v preteklem letu ponavljali letnik. Hkrati tudi vidimo, da manj kot so učitelji poro-
čali o dijakih, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko šibkejših družin, bolj so se strinjali s po-
stavkami pri vsebinskih sklopih Zunanja regulacija učenja, Nedinamičen odnos do lastnega
učenja in Znanje kot reprodukcija, ki spadajo med vsebinske sklope, ki opisujejo bolj tradi-
cionalni pogled na lastno učenje. Iz tega ne moremo izpeljati neposredne vzročno-posle-
dične zveze, vendar lahko trdimo, da sprememba enega od dejavnikov vpliva tudi na spre-
minjanje drugih dejavnikov in celote.
Glede na vse predstavljene podatke in analize je torej mogoče izpeljati, da je pogled na
lastno učenje učiteljev srednjih poklicnih in strokovnih programov večinoma procesno
naravnano. Vendarle pa smo potrdili tudi, da subjektivna pojmovanja niso neodvisna od
demografskih dejavnikov učiteljev (npr. vrsta dodiplomskega študija) kot tudi niso neod-
5 Na podlagi intervalnega tipa obeh spremenljiv in njune linearne povezanosti smo uporabili Pearsonov koeficient
korelacije (r).
114
