Page 113 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 113
pojavlja pri učiteljih praktičnega pouka, prav tako pa se pri njih pojavlja nižje strinjanje
=vp0a,r93in1,vj)9a,s1(e;(Mb(SMiDn(sts(rsok=pkloiovšh0nnoo,is6tzeko3obr)ler)otai.žčpnevii)ahl=ni)D3=,i9n49a,;1mS5D;ičSe=Dn0o=,d8n80)o,5,s9(dM),o((plMraask(ttsitnčrnoiik)ho=vnno3tae,op7re3ati;kčnSi()D(=M=4(s,p11l,o20šn;0oi)Sz)oDbirnaž=eOva0ldn,in6) =o0)s,3d(,o9M8ra;(pzSraiDkstkičon=i-)
Ob analiziranju vsebinskih sklopov glede na to, kako pogosto so se učitelji udeležili
dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja v zadnjih dveh letih, so se pokazale
statistično značilne razlike (p < 0,05) pri vsebinskih sklopih Znanje kot aktivna konstruk-
cija, Nedinamičen odnos do lastnega učenja, Sodelovalno, Skupinsko učenje, Odnos do raz-
iskovanja, Dinamični pogled na lastne sposobnosti in Notranja regulacija lastnega učenja.
Tisti učitelji, ki so se pogosteje udeleževali nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, so
navajali statistično značilno (p < 0,05) večje strinjanje pri vsebinskih sklopih Znanje kot
aktivna konstrukcija, Skupinsko učenje, Odnos do raziskovanja, Dinamični pogled na la-
stne sposobnosti in Notranja regulacija lastnega učenja, ki vsi vključujejo postavke, ki kaže-
jo procesno orientirana pojmovanja o učenju.
Ob analiziranju vsebinskih sklopov glede na to, kako pogosto so se učitelji udeležili
dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja v zadnjih dveh letih, so se pokazale
statistično značilne razlike (p < 0,05) pri vsebinskih sklopih Znanje kot aktivna konstruk-
cija, Nedinamičen odnos do lastnega učenja, Sodelovalno, Skupinsko učenje, Odnos do raz-
iskovanja, Dinamični pogled na lastne sposobnosti in Notranja regulacija lastnega učenja.
Tisti učitelji, ki so se pogosteje udeleževali nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, so
navajali statistično značilno (p < 0,05) večje strinjanje pri vsebinskih sklopih Znanje kot
aktivna konstrukcija, Skupinsko učenje, Odnos do raziskovanja, Dinamični pogled na la-
stne sposobnosti in Notranja regulacija lastnega učenja, ki vsi vključujejo postavke, ki kaže-
jo procesno orientirana pojmovanja o učenju.
Mogoče je torej sklepati, da imajo učitelji, ki poučujejo praktični pouk in so bili po-
gosto dlje časa zaposleni izven vzgoje in izobraževanja ter imajo v povprečju nižjo stopnjo
izobrazbe v primerjavi z drugimi učitelji, in pa učitelji, ki se manj pogosto udeležujejo do-
datnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj, do učenja na splošno bolj tradicionalno
orientirana pojmovanja kot drugi učitelji. Če želimo pri teh učiteljih spodbuditi bolj pro-
cesno orientirana pojmovanja o učenju, moramo k temu pristopiti sistematično in pri tem
opredeliti tako proces kot tudi cilje. Sistematični pristop mora ob ustrezni ponudbi ponu-
diti tudi dodatne spodbude za tiste, ki pri samem poučevanju vključujejo procesno narav-
113
=vp0a,r93in1,vj)9a,s1(e;(Mb(SMiDn(sts(rsok=pkloiovšh0nnoo,is6tzeko3obr)ler)otai.žčpnevii)ahl=ni)D3=,i9n49a,;1mS5D;ičSe=Dn0o=,d8n80)o,5,s9(dM),o((plMraask(ttsitnčrnoiik)ho=vnno3tae,op7re3ati;kčnSi()D(=M=4(s,p11l,o20šn;0oi)Sz)oDbirnaž=eOva0ldn,in6) =o0)s,3d(,o9M8ra;(pzSraiDkstkičon=i-)
Ob analiziranju vsebinskih sklopov glede na to, kako pogosto so se učitelji udeležili
dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja v zadnjih dveh letih, so se pokazale
statistično značilne razlike (p < 0,05) pri vsebinskih sklopih Znanje kot aktivna konstruk-
cija, Nedinamičen odnos do lastnega učenja, Sodelovalno, Skupinsko učenje, Odnos do raz-
iskovanja, Dinamični pogled na lastne sposobnosti in Notranja regulacija lastnega učenja.
Tisti učitelji, ki so se pogosteje udeleževali nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, so
navajali statistično značilno (p < 0,05) večje strinjanje pri vsebinskih sklopih Znanje kot
aktivna konstrukcija, Skupinsko učenje, Odnos do raziskovanja, Dinamični pogled na la-
stne sposobnosti in Notranja regulacija lastnega učenja, ki vsi vključujejo postavke, ki kaže-
jo procesno orientirana pojmovanja o učenju.
Ob analiziranju vsebinskih sklopov glede na to, kako pogosto so se učitelji udeležili
dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja v zadnjih dveh letih, so se pokazale
statistično značilne razlike (p < 0,05) pri vsebinskih sklopih Znanje kot aktivna konstruk-
cija, Nedinamičen odnos do lastnega učenja, Sodelovalno, Skupinsko učenje, Odnos do raz-
iskovanja, Dinamični pogled na lastne sposobnosti in Notranja regulacija lastnega učenja.
Tisti učitelji, ki so se pogosteje udeleževali nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, so
navajali statistično značilno (p < 0,05) večje strinjanje pri vsebinskih sklopih Znanje kot
aktivna konstrukcija, Skupinsko učenje, Odnos do raziskovanja, Dinamični pogled na la-
stne sposobnosti in Notranja regulacija lastnega učenja, ki vsi vključujejo postavke, ki kaže-
jo procesno orientirana pojmovanja o učenju.
Mogoče je torej sklepati, da imajo učitelji, ki poučujejo praktični pouk in so bili po-
gosto dlje časa zaposleni izven vzgoje in izobraževanja ter imajo v povprečju nižjo stopnjo
izobrazbe v primerjavi z drugimi učitelji, in pa učitelji, ki se manj pogosto udeležujejo do-
datnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj, do učenja na splošno bolj tradicionalno
orientirana pojmovanja kot drugi učitelji. Če želimo pri teh učiteljih spodbuditi bolj pro-
cesno orientirana pojmovanja o učenju, moramo k temu pristopiti sistematično in pri tem
opredeliti tako proces kot tudi cilje. Sistematični pristop mora ob ustrezni ponudbi ponu-
diti tudi dodatne spodbude za tiste, ki pri samem poučevanju vključujejo procesno narav-
113
