Page 112 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 112
msko izobrazbo in učitelji z nepedagoško dodiplomsko izobrazbo razlikujejo le pri vse-
binskih sklopih Znanje kot reprodukcija, in Odnos do raziskovanja, vendar so bile razlike
med aritmetičnimi sredinami tudi pri teh dveh vsebinskih sklopih manjše od 0,1, torej na
podlagi teh podatkov ne moremo izpeljati pomembnejših ugotovitev ali smernic.
Zanimivo je, da se glede na trajanje zaposlitve pri nobenem od vsebinskih sklopov
niso pokazale statistično značilne razlike. Tako lahko rečemo, da je pogled na lastno uče-
nje relativno stabilen. Glede na dolžino zaposlitve izven sistema vzgoje in izobraževanja se
razlike pojavljajo pri vsebinskih sklopih Zunanja regulacija učenja (F = 2,92, p = 0,01) in
Znanje kot reprodukcija (F = 8,18, p = 0,00). Pri obeh vsebinskih sklopih večje strinjanje iz-
ražajo učitelji, ki so bili dlje časa zaposleni izven sistema vzgoje in izobraževanja v primer-
javi s tistimi, ki so bili izven vzgoje in izobraževanja zaposleni krajši čas.
Glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe se pojavljajo statistično značilne razli-
ke (p < 0,05) pri vsebinskih sklopih Zunanja regulacija učenja (F = 4,11, p = 0,00), Nedi-
namičen odnos do lastnega učenja (F = 5,15, p = 0,00), Znanje kot reprodukcija (F = 19,63,
p = 0,00) in Odnos do raziskovanja (F = 7,29, p = 0,00). Pri vsebinskih sklopih Zunanja re-
gulacija učenja, Nedinamičen odnos do lastnega učenja in Znanje kot reprodukcija učitelji z
nižjo stopnjo zaključene formalne izobrazbe pogosteje navajajo strinjanje kakor učitelji z
višjo stopnjo izobrazbe. Pri tem velja poudariti, da se vsi ti trije vsebinski sklopi navezuje-
jo na postavke, ki označujejo tradicionalno orientirana pojmovanja o učenju. Pri vsebin-
skem sklopu Odnos do raziskovanja večje strinjanje navajajo učitelji, ki imajo višjo stopnjo
izobrazbe v primerjavi s tistimi z nižjo stopnjo. V skladu s predstavljenimi teorijami torej
učitelji z daljšim in obsežnejšim izobraževanjem izražajo večje strinjanje s procesno narav-
nanimi pojmovanji o učenju.
Glede na delovno mesto, ki ga opravljajo (učitelji splošnoizobraževalnih predmetov,
strokovnoteoretičnih predmetov ali praktičnega pouka), se razlike pojavljajo pri vsebin-
skih sklopih Zunanja regulacija učenja (F = 3,33, p = 0,04), Nedinamičen odnos do lastne-
ga učenja (F = 8,77, p = 0,00), Dinamičen odnos do lastnih napak (F = 5,72, p = 0,00), Zna-
nje kot reprodukcija (F = 49,95, p = 0,00) in Odnos do raziskovanja (F = 11,24, p = 0,00). Pri
n0t=0pe,,oo55m0s9s4,t))d7a,,s8ov(e()MkM,lpae((rsM(ptstitrrnraova(kksettsdoirgčveoniankbico)otviiu=enonoorčnteseet2koiančr,neil0jtinha)i5č=ne;(isg)S(k2a=MDl,o9p3(3p=so,p;i2ljohm0S2šn,;Do6oZiSz2vou)D=ba)rnaniž0a=nje,avn6aZ0lj4una,i)n7č),3=ear()ennM,g1jja(ue,M8(,lpk6arsaot;(ckptaitSrijatrčanDkietis)iputčn=ri=čičo)end=n30ou,,j50ak3z97c,)n(;7i,(ja9SMa(č;DM(iS((lsnMp(D=sltooršon(0=kso(po,ilpvz6ono0š8bno<,rto)8eai)ozž0,r0oee)bvNt,)ari0ačl,nnž5ekiie))dv)ia==ilvnvneis)21ač=e,,mj98ez334ai;s,;čj1teeSS6rnmiD;DnSoajdDja==o--
112
binskih sklopih Znanje kot reprodukcija, in Odnos do raziskovanja, vendar so bile razlike
med aritmetičnimi sredinami tudi pri teh dveh vsebinskih sklopih manjše od 0,1, torej na
podlagi teh podatkov ne moremo izpeljati pomembnejših ugotovitev ali smernic.
Zanimivo je, da se glede na trajanje zaposlitve pri nobenem od vsebinskih sklopov
niso pokazale statistično značilne razlike. Tako lahko rečemo, da je pogled na lastno uče-
nje relativno stabilen. Glede na dolžino zaposlitve izven sistema vzgoje in izobraževanja se
razlike pojavljajo pri vsebinskih sklopih Zunanja regulacija učenja (F = 2,92, p = 0,01) in
Znanje kot reprodukcija (F = 8,18, p = 0,00). Pri obeh vsebinskih sklopih večje strinjanje iz-
ražajo učitelji, ki so bili dlje časa zaposleni izven sistema vzgoje in izobraževanja v primer-
javi s tistimi, ki so bili izven vzgoje in izobraževanja zaposleni krajši čas.
Glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe se pojavljajo statistično značilne razli-
ke (p < 0,05) pri vsebinskih sklopih Zunanja regulacija učenja (F = 4,11, p = 0,00), Nedi-
namičen odnos do lastnega učenja (F = 5,15, p = 0,00), Znanje kot reprodukcija (F = 19,63,
p = 0,00) in Odnos do raziskovanja (F = 7,29, p = 0,00). Pri vsebinskih sklopih Zunanja re-
gulacija učenja, Nedinamičen odnos do lastnega učenja in Znanje kot reprodukcija učitelji z
nižjo stopnjo zaključene formalne izobrazbe pogosteje navajajo strinjanje kakor učitelji z
višjo stopnjo izobrazbe. Pri tem velja poudariti, da se vsi ti trije vsebinski sklopi navezuje-
jo na postavke, ki označujejo tradicionalno orientirana pojmovanja o učenju. Pri vsebin-
skem sklopu Odnos do raziskovanja večje strinjanje navajajo učitelji, ki imajo višjo stopnjo
izobrazbe v primerjavi s tistimi z nižjo stopnjo. V skladu s predstavljenimi teorijami torej
učitelji z daljšim in obsežnejšim izobraževanjem izražajo večje strinjanje s procesno narav-
nanimi pojmovanji o učenju.
Glede na delovno mesto, ki ga opravljajo (učitelji splošnoizobraževalnih predmetov,
strokovnoteoretičnih predmetov ali praktičnega pouka), se razlike pojavljajo pri vsebin-
skih sklopih Zunanja regulacija učenja (F = 3,33, p = 0,04), Nedinamičen odnos do lastne-
ga učenja (F = 8,77, p = 0,00), Dinamičen odnos do lastnih napak (F = 5,72, p = 0,00), Zna-
nje kot reprodukcija (F = 49,95, p = 0,00) in Odnos do raziskovanja (F = 11,24, p = 0,00). Pri
n0t=0pe,,oo55m0s9s4,t))d7a,,s8ov(e()MkM,lpae((rsM(ptstitrrnraova(kksettsdoirgčveoniankbico)otviiu=enonoorčnteseet2koiančr,neil0jtinha)i5č=ne;(isg)S(k2a=MDl,o9p3(3p=so,p;i2ljohm0S2šn,;Do6oZiSz2vou)D=ba)rnaniž0a=nje,avn6aZ0lj4una,i)n7č),3=ear()ennM,g1jja(ue,M8(,lpk6arsaot;(ckptaitSrijatrčanDkietis)iputčn=ri=čičo)end=n30ou,,j50ak3z97c,)n(;7i,(ja9SMa(č;DM(iS((lsnMp(D=sltooršon(0=kso(po,ilpvz6ono0š8bno<,rto)8eai)ozž0,r0oee)bvNt,)ari0ačl,nnž5ekiie))dv)ia==ilvnvneis)21ač=e,,mj98ez334ai;s,;čj1teeSS6rnmiD;DnSoajdDja==o--
112
