Page 111 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 111
amični pogled na lastne sposobnosti 4,54 0,50
Notranja regulacija lastnega učenja 3,89 0,54
Opomba. Strinjanje z navedenimi postavkami so učitelji izražali na petstopenjski lestvici.
Učitelji so največjo mero strinjanja izrazili pri postavkah, ki so umeščene v vsebinska
sklopa Dinamični pogled na lastne sposobnosti in Znanje kot aktivna konstrukcija, najmanj-
šo mero strinjanja pa pri postavkah, ki so umeščene v vsebinski sklop Nedinamičen odnos
do lastnega učenja pa tudi vsebinski sklop Zunanja regulacija učenja. Učitelji torej do svo-
jega lastnega učenja izrazito kažejo procesno naravnanost.
Ob površnem pogledu na razlago procesnih pojmovanj, bi lahko glede na rezultate po-
enostavljeno sklenili, da učitelji svoje učenje regulirajo sami, dajejo prednost skupinskim
(sodelovalnim) oblikam učenja, znanja ne opredeljujejo kot statične kategorije, ki je ni mo-
goče spreminjati in so glede samega načina dela pripravljeni na negotovost (ne zgolj na že
utečene poti učenja). To so gotovo spodbudni podatki, v nadaljevanju pa jih bomo anali-
zirali še podrobneje.
Ob podrobnejšem analiziranju vsebinskih sklopov se je izkazalo, da se glede na spol
učitelji statistično značilno (p < 0,05) razlikujejo pri vseh vsebinskih sklopih razen pri vse-
binskem sklopu Dinamičen odnos do lastnih napak, pri čemer ženske večje strinjanje iz-
r==0=(aM,6ž0030a(,,,M556j)o)74)8,))=;)p)DS;rt4iieDmn,rv0aoNs=2mše;kbo0Sitiič,rnD7pna1saink)=)pjii,azoh0Orgra,ls5edežkg6danul)oj)onolp,asaSvicdhieloojačadZsjretelalnnaozsseatvitnsrsankipjlenoenogjvsoaakoa,nobunstjnkejčaaeoupnks(ptr(jtiiaiiMnv(v((sn(s(kMŽeMao)b(=kŽui(Žn)oč)4=nes=,kns14tij73reh,6;,u9(sS0k(1kM;Dc;ilSSoj(aD=DŽp)i(=h0(==M,6Z3000,(,u8,Ž5)4)2n,54=(;a))M,,Sn4((DjMM(,aM21r)=((MMe=;g))0Su=3=,D7l,9a0348c)=,,i8,3;j4a7(S0M;;D,u5SSč2(DDMe=)-),
g(nn(ajoMa,uk((čŽ(oe)Mnt=jj(aeŽ3),(p2=(rM1i;2k(S,aŽ9D)z4=a;n=S1o,D08p,27r=;8i S)o,0Dd(,6Mn=3o)(sM,0u)(,5=Mu7č)3(i,Mt,3(e)M1l=j;e(Sv3MD,)d0=o1=;u2S0č,0D,e71n8;j=)aS).Di0nG,6=dl5ee)d0)lea,,6nNd3)aiej)adtikoinnobvaZi,mnldaiaahčnesknjoeožoksedkonntlesorkpeseapdlrniooepdlkouaodskltocinkibjeoa--
fleksibilnejše in naravnane k procesnemu učenju kot moški, vendar so tudi tukaj vse raz-
like med aritmetičnimi sredinami obeh spolov, ne glede na to da so statistično značilne,
manjše od 0,2 točke (ocene pa so bile postavljene na lestvici od 1 do 5) in so torej v praksi
majhne.
Ob analiziranju podatkov o pogledu na lastno učenje glede na zaključeno izobrazbo
smo ugotovili, da se statistično značilno (p < 0,05) učitelji z zaključeno pedagoško dodi-
111
Notranja regulacija lastnega učenja 3,89 0,54
Opomba. Strinjanje z navedenimi postavkami so učitelji izražali na petstopenjski lestvici.
Učitelji so največjo mero strinjanja izrazili pri postavkah, ki so umeščene v vsebinska
sklopa Dinamični pogled na lastne sposobnosti in Znanje kot aktivna konstrukcija, najmanj-
šo mero strinjanja pa pri postavkah, ki so umeščene v vsebinski sklop Nedinamičen odnos
do lastnega učenja pa tudi vsebinski sklop Zunanja regulacija učenja. Učitelji torej do svo-
jega lastnega učenja izrazito kažejo procesno naravnanost.
Ob površnem pogledu na razlago procesnih pojmovanj, bi lahko glede na rezultate po-
enostavljeno sklenili, da učitelji svoje učenje regulirajo sami, dajejo prednost skupinskim
(sodelovalnim) oblikam učenja, znanja ne opredeljujejo kot statične kategorije, ki je ni mo-
goče spreminjati in so glede samega načina dela pripravljeni na negotovost (ne zgolj na že
utečene poti učenja). To so gotovo spodbudni podatki, v nadaljevanju pa jih bomo anali-
zirali še podrobneje.
Ob podrobnejšem analiziranju vsebinskih sklopov se je izkazalo, da se glede na spol
učitelji statistično značilno (p < 0,05) razlikujejo pri vseh vsebinskih sklopih razen pri vse-
binskem sklopu Dinamičen odnos do lastnih napak, pri čemer ženske večje strinjanje iz-
r==0=(aM,6ž0030a(,,,M556j)o)74)8,))=;)p)DS;rt4iieDmn,rv0aoNs=2mše;kbo0Sitiič,rnD7pna1saink)=)pjii,azoh0Orgra,ls5edežkg6danul)oj)onolp,asaSvicdhieloojačadZsjretelalnnaozsseatvitnsrsankipjlenoenogjvsoaakoa,nobunstjnkejčaaeoupnks(ptr(jtiiaiiMnv(v((sn(s(kMŽeMao)b(=kŽui(Žn)oč)4=nes=,kns14tij73reh,6;,u9(sS0k(1kM;Dc;ilSSoj(aD=DŽp)i(=h0(==M,6Z3000,(,u8,Ž5)4)2n,54=(;a))M,,Sn4((DjMM(,aM21r)=((MMe=;g))0Su=3=,D7l,9a0348c)=,,i8,3;j4a7(S0M;;D,u5SSč2(DDMe=)-),
g(nn(ajoMa,uk((čŽ(oe)Mnt=jj(aeŽ3),(p2=(rM1i;2k(S,aŽ9D)z4=a;n=S1o,D08p,27r=;8i S)o,0Dd(,6Mn=3o)(sM,0u)(,5=Mu7č)3(i,Mt,3(e)M1l=j;e(Sv3MD,)d0=o1=;u2S0č,0D,e71n8;j=)aS).Di0nG,6=dl5ee)d0)lea,,6nNd3)aiej)adtikoinnobvaZi,mnldaiaahčnesknjoeožoksedkonntlesorkpeseapdlrniooepdlkouaodskltocinkibjeoa--
fleksibilnejše in naravnane k procesnemu učenju kot moški, vendar so tudi tukaj vse raz-
like med aritmetičnimi sredinami obeh spolov, ne glede na to da so statistično značilne,
manjše od 0,2 točke (ocene pa so bile postavljene na lestvici od 1 do 5) in so torej v praksi
majhne.
Ob analiziranju podatkov o pogledu na lastno učenje glede na zaključeno izobrazbo
smo ugotovili, da se statistično značilno (p < 0,05) učitelji z zaključeno pedagoško dodi-
111
