Page 119 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 119
odehelovvsaeblnino,skskihupsiknlsokpoihučseonvjeiš(j(eMst(rpiend)ja=n3je,6iz4r;aSžDali=uč0i,t5e8l)ji, z(Mza(knelpjeud)č=en3o,7n3e;pSeDda=go0šk,5o9)d).oPdri-i
plomsko izobrazbo, vendar so bile razlike med aritmetičnimi sredinami tudi pri teh dveh
vsebinskih sklopih manjše od 0,2, torej na podlagi teh podatkov ne moremo izpeljati po-
membnejših ugotovitev ali smernic.
Glede na dolžino zaposlitve v izobraževanju se statistično značilne razlike (p < 0,05)
pojavljajo le pri sklopih Dinamični pogled na sposobnosti dijakov (F = 2,88, p = 0,01) ter So-
delovalno, skupinsko učenje (F = 5,53, p = 0,02). Za oba vsebinska sklopa višje strinjanje iz-
ražajo učitelji, ki so manj časa zaposleni v vzgoji in izobraževanju v primerjavi s tistimi,
ki so zaposleni dlje. Glede na dolžino zaposlitve izven sistema vzgoje in izobraževanja se
statistično značilno (p < 0,05) razlikujeta vsebinska sklopa Netoleranca do negotovosti (F
= 5,64, p = 0,00) in Vnašanje praktičnih problemov v poučevanje (F = 2,47, p = 0,02). Pri
vsebinskem sklopu Netoleranca do negotovosti izražajo učitelji, ki so bili dlje časa zaposle-
ni izven vzgoje in izobraževanja, višje strinjanje kot učitelji, ki so bili manj časa zaposle-
ni izven vzgoje in izobraževanja. Na podlagi tega podatka je smiselno razviti strategije za
profesionalni razvoj tistih učiteljev, ki so bili zaposleni izven vzgoje in izobraževanja, še
posebej poudarjeno na področju fleksibilnosti in pozitivnega odnosa do novih okoliščin
in alternativnih pristopov k reševanju problemov, tako na vzgojnem področju kot tudi na
vsebinskem predmetnem področju.
Glede na stopnjo formalne izobrazbe, ki so jo učitelji zaključili, se statistično značil-
no (p < 0,05) razlikujejo štirje vsebinski sklopi: Dinamični pogled na sposobnosti dijakov
(F = 4,06, p = 0,00), Tradicionalni pogled na učenje in sposobnosti dijakov (F = 3,52, p =
0,00), Netoleranca do negotovosti (F = 10,17, p = 0,00) in Vnašanje praktičnih problemov v
poučevanje (F = 6,33, p = 0,00). Pri vseh vsebinskih sklopih glede učiteljev, ki so zaključili
srednješolsko in višješolsko izobraževanje, je zaznati nekoliko izstopajoče odgovore v pri-
merjavi z učitelji, ki so zaključili druge stopnje izobraževanja, vendar ni mogoče enoznač-
no trditi, da pri nekem tipu vsebinskih sklopov izražajo višje ali nižje strinjanje. Za vse-
binski sklop Netoleranca do negotovosti je zaznati trend, da višje strinjanje izražajo učitelji
z zaključenimi nižjimi stopnjami izobrazbe v primerjavi s tistimi z višjo zaključeno sto-
pnjo izobrazbe.
Glede na vrsto delovnega mesta, na katerem so učitelji zaposleni, se razlikujejo naved-
be kar pri štirih vsebinskih sklopih: Netoleranca do negotovosti (F = 5,85, p = 0,00), Sode-
lovalno, skupinsko učenje (F = 3,22, p = 0,00), Toleranca do negotovosti pri svojem delu (F =
1,82, p = 0,05) in Vnašanje praktičnih problemov v poučevanje (F = 3,05, p = 0,00). Pri tem
119
plomsko izobrazbo, vendar so bile razlike med aritmetičnimi sredinami tudi pri teh dveh
vsebinskih sklopih manjše od 0,2, torej na podlagi teh podatkov ne moremo izpeljati po-
membnejših ugotovitev ali smernic.
Glede na dolžino zaposlitve v izobraževanju se statistično značilne razlike (p < 0,05)
pojavljajo le pri sklopih Dinamični pogled na sposobnosti dijakov (F = 2,88, p = 0,01) ter So-
delovalno, skupinsko učenje (F = 5,53, p = 0,02). Za oba vsebinska sklopa višje strinjanje iz-
ražajo učitelji, ki so manj časa zaposleni v vzgoji in izobraževanju v primerjavi s tistimi,
ki so zaposleni dlje. Glede na dolžino zaposlitve izven sistema vzgoje in izobraževanja se
statistično značilno (p < 0,05) razlikujeta vsebinska sklopa Netoleranca do negotovosti (F
= 5,64, p = 0,00) in Vnašanje praktičnih problemov v poučevanje (F = 2,47, p = 0,02). Pri
vsebinskem sklopu Netoleranca do negotovosti izražajo učitelji, ki so bili dlje časa zaposle-
ni izven vzgoje in izobraževanja, višje strinjanje kot učitelji, ki so bili manj časa zaposle-
ni izven vzgoje in izobraževanja. Na podlagi tega podatka je smiselno razviti strategije za
profesionalni razvoj tistih učiteljev, ki so bili zaposleni izven vzgoje in izobraževanja, še
posebej poudarjeno na področju fleksibilnosti in pozitivnega odnosa do novih okoliščin
in alternativnih pristopov k reševanju problemov, tako na vzgojnem področju kot tudi na
vsebinskem predmetnem področju.
Glede na stopnjo formalne izobrazbe, ki so jo učitelji zaključili, se statistično značil-
no (p < 0,05) razlikujejo štirje vsebinski sklopi: Dinamični pogled na sposobnosti dijakov
(F = 4,06, p = 0,00), Tradicionalni pogled na učenje in sposobnosti dijakov (F = 3,52, p =
0,00), Netoleranca do negotovosti (F = 10,17, p = 0,00) in Vnašanje praktičnih problemov v
poučevanje (F = 6,33, p = 0,00). Pri vseh vsebinskih sklopih glede učiteljev, ki so zaključili
srednješolsko in višješolsko izobraževanje, je zaznati nekoliko izstopajoče odgovore v pri-
merjavi z učitelji, ki so zaključili druge stopnje izobraževanja, vendar ni mogoče enoznač-
no trditi, da pri nekem tipu vsebinskih sklopov izražajo višje ali nižje strinjanje. Za vse-
binski sklop Netoleranca do negotovosti je zaznati trend, da višje strinjanje izražajo učitelji
z zaključenimi nižjimi stopnjami izobrazbe v primerjavi s tistimi z višjo zaključeno sto-
pnjo izobrazbe.
Glede na vrsto delovnega mesta, na katerem so učitelji zaposleni, se razlikujejo naved-
be kar pri štirih vsebinskih sklopih: Netoleranca do negotovosti (F = 5,85, p = 0,00), Sode-
lovalno, skupinsko učenje (F = 3,22, p = 0,00), Toleranca do negotovosti pri svojem delu (F =
1,82, p = 0,05) in Vnašanje praktičnih problemov v poučevanje (F = 3,05, p = 0,00). Pri tem
119
