Page 108 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 108
B. Marentič Požarnik (2000b) opredeli, da so subjektivna ali osebna pojmovanja naše
osebne ideje, ki jih imamo o nekem pojavu. Pogosto so tudi čustveno in vrednostno obar-
vane, ne povsem zavestne, dorečene in logične, nam pa pomagajo razložiti svet in se znaj-
ti v njem. Za področje izobraževanja so posebno pomembna pojmovanja o učenju, zna-
nju, poučevanju in vlogi učitelja in učenca v teh procesih. Subjektivna teorija pa je sistem
več med seboj povezanih sorodnih pojmovanj (npr. o vseh omenjenih pojavih). Le ob za-
vedanju učiteljev, da je mogoče ter kako je mogoče spreminjati lastna pojmovanja, znanje
in ravnanje, lahko pričakujemo, da bodo aktivno pristopali k analiziranju in razvijanju la-
stnih kompetenc ter da bodo to posredovali tudi mladim. Le ob zavedanju mladih o mo-
žnostih, ki jih ponuja sprejemanje novega znanja in spreminjanje obstoječega, je mogoče
okrepiti rezilientnost, osebnostno vzdržljivost in prožnost, kar so temeljne potrebne kom-
petence, ko se posameznik sooči s trgom dela.
Korthagen (2004) je razvil model jedrne refleksije, skozi katerega posameznik ozave-
sti in izboljša svoje zmožnosti za preoblikovanje obstoječega znanja, izkušenj, kognitivnih
struktur, občutkov, čustev, motivacije za učenje in angažiran odnos do dela ipd. Kortha-
gen in Kessels (1999) opisujeta štiri faze (ALACT model)2, ki so primerne za spodbujanje
in razvijanje (aktivnega) reflektirajočega odnosa do lastnega poklicnega delovanja in pro-
fesionalnega razvoja na podlagi analize (lastne pedagoške) prakse in kognicij, ki usmerja-
jo posameznikovo razmišljanje, ravnanje, vrednotenje in celostno delovanje: 1. dejavnost;
stavk, ki skupaj pojasnijo 8,58 % skupne variance in se nanašajo na zunanje regulirano učenje, zato smo ga poimenovali
Zunanja regulacija učenja. Tretji vsebisnki sklop zajema 6 postavk, ki skupaj pojasnijo 3,50 % skupne variance in se nana-
šajo na Nedinamičen odnos do lastnega učenja. Četrti vsebisnki sklop zajema 2 postavki, ki pojasnita 1,82 % skupne varian-
ce in zajemata odnos do lastnih napak. Poimenovali smo ga Dinamičen odnos do lastnih napak. Peti vsebinski sklop za-
jema 2 postavki, ki pojasnita 2,14 % skupne variance in se nanašata na učenje z opazovanjem in sodelovanjem s kolegi.
Poimenovali smo ga Sodelovalno, skupinsko učenje. Šesti vsebisnki sklop zajema 3 postavke, ki skupaj pojasnijo 1,78 % sku-
pne variance ter se nanašajo na reproduciranje znanja, zato smo ga poimenovali Znanje kot reprodukcija. Sedmi vsebin-
ski sklop zajema 3 postavke, ki skupaj pojasnijo 1,51 % skupne variance in zajemajo odnos do rezultatov raziskav, zato
smo ga poimenovali Odnos do raziskovanja. Osmi vsebinski sklop zajema 4 postavke, ki skupaj pojasnijo 1,51 % skupne
variance in se nanašajo na pozitiven odnos do lastnega učenja. Poimenovali smo ga Dinamičen pogled na lastne sposob-
nosti. Deveti vsebinski sklop zajema 5 postavk, ki skupaj pojasnijo 1,42 % skupne variance in se nanašajo na samostojno
učenje. Poimenovali smo ga Notranja regulacija lastnega učenja. Dobljeni vsebinski sklopi se v nekaterih pogledih skla-
dajo s vsebinskimi sklopi, ki sta jih v svoji raziskavi izpostavila Bolhuis in Voeten (2004), vendar je prišlo do nekaterih
razlik zaradi priredbe in dodajanja postavk ter predvsem zaradi spremembe lestvice.
2 ALACT-model je poimenovan po začetnicah posameznih faz v angleškem jeziku: 1. Action - Dejavnost; 2. Looking
back on action – Pogled nazaj na dejavnost; 3. Awareness of essential aspects - Zavedanje o bistvenih vidikih; 4. Creating al-
ternative methods of action - Ustvarjanje alternativnih metod za dejavnost. Četrti fazi sledi peta faza Poskusa - Trial, ki je
hkrati ponovno prva faza Dejavnost – Action (Korthagen in Kessels, 1999).
108
osebne ideje, ki jih imamo o nekem pojavu. Pogosto so tudi čustveno in vrednostno obar-
vane, ne povsem zavestne, dorečene in logične, nam pa pomagajo razložiti svet in se znaj-
ti v njem. Za področje izobraževanja so posebno pomembna pojmovanja o učenju, zna-
nju, poučevanju in vlogi učitelja in učenca v teh procesih. Subjektivna teorija pa je sistem
več med seboj povezanih sorodnih pojmovanj (npr. o vseh omenjenih pojavih). Le ob za-
vedanju učiteljev, da je mogoče ter kako je mogoče spreminjati lastna pojmovanja, znanje
in ravnanje, lahko pričakujemo, da bodo aktivno pristopali k analiziranju in razvijanju la-
stnih kompetenc ter da bodo to posredovali tudi mladim. Le ob zavedanju mladih o mo-
žnostih, ki jih ponuja sprejemanje novega znanja in spreminjanje obstoječega, je mogoče
okrepiti rezilientnost, osebnostno vzdržljivost in prožnost, kar so temeljne potrebne kom-
petence, ko se posameznik sooči s trgom dela.
Korthagen (2004) je razvil model jedrne refleksije, skozi katerega posameznik ozave-
sti in izboljša svoje zmožnosti za preoblikovanje obstoječega znanja, izkušenj, kognitivnih
struktur, občutkov, čustev, motivacije za učenje in angažiran odnos do dela ipd. Kortha-
gen in Kessels (1999) opisujeta štiri faze (ALACT model)2, ki so primerne za spodbujanje
in razvijanje (aktivnega) reflektirajočega odnosa do lastnega poklicnega delovanja in pro-
fesionalnega razvoja na podlagi analize (lastne pedagoške) prakse in kognicij, ki usmerja-
jo posameznikovo razmišljanje, ravnanje, vrednotenje in celostno delovanje: 1. dejavnost;
stavk, ki skupaj pojasnijo 8,58 % skupne variance in se nanašajo na zunanje regulirano učenje, zato smo ga poimenovali
Zunanja regulacija učenja. Tretji vsebisnki sklop zajema 6 postavk, ki skupaj pojasnijo 3,50 % skupne variance in se nana-
šajo na Nedinamičen odnos do lastnega učenja. Četrti vsebisnki sklop zajema 2 postavki, ki pojasnita 1,82 % skupne varian-
ce in zajemata odnos do lastnih napak. Poimenovali smo ga Dinamičen odnos do lastnih napak. Peti vsebinski sklop za-
jema 2 postavki, ki pojasnita 2,14 % skupne variance in se nanašata na učenje z opazovanjem in sodelovanjem s kolegi.
Poimenovali smo ga Sodelovalno, skupinsko učenje. Šesti vsebisnki sklop zajema 3 postavke, ki skupaj pojasnijo 1,78 % sku-
pne variance ter se nanašajo na reproduciranje znanja, zato smo ga poimenovali Znanje kot reprodukcija. Sedmi vsebin-
ski sklop zajema 3 postavke, ki skupaj pojasnijo 1,51 % skupne variance in zajemajo odnos do rezultatov raziskav, zato
smo ga poimenovali Odnos do raziskovanja. Osmi vsebinski sklop zajema 4 postavke, ki skupaj pojasnijo 1,51 % skupne
variance in se nanašajo na pozitiven odnos do lastnega učenja. Poimenovali smo ga Dinamičen pogled na lastne sposob-
nosti. Deveti vsebinski sklop zajema 5 postavk, ki skupaj pojasnijo 1,42 % skupne variance in se nanašajo na samostojno
učenje. Poimenovali smo ga Notranja regulacija lastnega učenja. Dobljeni vsebinski sklopi se v nekaterih pogledih skla-
dajo s vsebinskimi sklopi, ki sta jih v svoji raziskavi izpostavila Bolhuis in Voeten (2004), vendar je prišlo do nekaterih
razlik zaradi priredbe in dodajanja postavk ter predvsem zaradi spremembe lestvice.
2 ALACT-model je poimenovan po začetnicah posameznih faz v angleškem jeziku: 1. Action - Dejavnost; 2. Looking
back on action – Pogled nazaj na dejavnost; 3. Awareness of essential aspects - Zavedanje o bistvenih vidikih; 4. Creating al-
ternative methods of action - Ustvarjanje alternativnih metod za dejavnost. Četrti fazi sledi peta faza Poskusa - Trial, ki je
hkrati ponovno prva faza Dejavnost – Action (Korthagen in Kessels, 1999).
108
