Page 99 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 99
teorije države kot izraz strukture oblasti 99
svoje, merodajno mnenje. Končno tudi nebeški sin na enak način zdru
ži mnenja vseh svojih podanikov in jih uskladi z voljo neba. Nebo odo
brava univerzalno ljubezen, njegovi osnovni načeli sta pravičnost in do
brota. Zato vlada stroga centralizacija, kajti vse dogajanje na zemlji je v
končni fazi odvisno od neba in njegovega namestnika na zemlji. Samo
najsposobnejši in najboj vestni ljudje v deželi lahko postanejo uradniki.
Mo Di je zapisal:
世之君子，使之為一犬一彘之宰，不能則辭之；使為一國之
相，不能而為之。豈不悖哉.
Če bi hoteli nekega plemenitnika našega časa uporabiti kot klavca svinj, on pa se na
ta posel ne bi razumel, potem bi ga odklonil. Če pa bi mu ponudili položaj državne
ga ministra, bi ga prevzel, tudi če ve, da zanj ni primeren. Ali to ni absurdno? (Mo
2014, Gui yi)
Pri izboru za visoke položaje Mo Diju torej ni pomembno dejstvo, iz
kakšnega socialnega sloja kdo izhaja, kajti izbrati bi bilo treba najprimer
nejše predstavnike vseh slojev. Vendar se mu zdi primerno, da so visoki
uradniki tudi materialno preskrbljeni, kajti materialni blagor jim nudi
potrebno avtoriteto za izvajanje oblasti. Razen tega pa v materialnem
blagorju vidi tudi poglavitno motivacijo, ki naj bi uradništvo privedlo do
vestnega dela. Tudi tukaj je razvidna bistvena razlika s konfucijanskim
konceptom, kajti Konfucij je tudi kriterij izbora uradnikov videl v etič
nem kodeksu. Tudi legalisti, katerih družbeni sistem je bil ustrojen še
bolj mehanistično, so se za zaščito oblasti, kot rečeno, zavzemali za stro
go konsolidacijo posameznih državljanov po različnih poklicnih razre
dih. Vendar tudi oni nikjer ne omenjajo delitve dela kot družbeno pogo
jene potrebe in kot izvora strukture oblasti.
Dong Zhongshu, eden poglavitnih soustvarjalcev nove konfucijan
ske državne doktrine iz obdobja dinastije Han, je svoj celotni teoretični
koncept družbene organizacije izgradil na premisi medsebojnega vpli
va med človekom in naravo. S tem je ideja nadvlade svoj izvor ponovno
dobila v naravi (človeka). Hierarhija (in seveda z njo povezana struktu
ra oblasti) je zanj naravno pogojena, zato je ni potrebno prevpraševati.
Tudi Zhu Xi je oblast utemeljil kot nekaj naravno danega. Tako je na
primer na naslednji način opisal vseobsegajoči princip Li, ki tvori osre
dnji pojem njegovega nauka:
»Bog /oziroma cesar/ je Li v vlogi vladarja:« (Hou 1980, 306) Čeprav Zhu Xi ne
priznava obstoja antropomorfnega Boga, ki naj bi sodil o nagradah in kaznih, vsesko
zi poudarja potrebo po obstoju oblasti:
svoje, merodajno mnenje. Končno tudi nebeški sin na enak način zdru
ži mnenja vseh svojih podanikov in jih uskladi z voljo neba. Nebo odo
brava univerzalno ljubezen, njegovi osnovni načeli sta pravičnost in do
brota. Zato vlada stroga centralizacija, kajti vse dogajanje na zemlji je v
končni fazi odvisno od neba in njegovega namestnika na zemlji. Samo
najsposobnejši in najboj vestni ljudje v deželi lahko postanejo uradniki.
Mo Di je zapisal:
世之君子，使之為一犬一彘之宰，不能則辭之；使為一國之
相，不能而為之。豈不悖哉.
Če bi hoteli nekega plemenitnika našega časa uporabiti kot klavca svinj, on pa se na
ta posel ne bi razumel, potem bi ga odklonil. Če pa bi mu ponudili položaj državne
ga ministra, bi ga prevzel, tudi če ve, da zanj ni primeren. Ali to ni absurdno? (Mo
2014, Gui yi)
Pri izboru za visoke položaje Mo Diju torej ni pomembno dejstvo, iz
kakšnega socialnega sloja kdo izhaja, kajti izbrati bi bilo treba najprimer
nejše predstavnike vseh slojev. Vendar se mu zdi primerno, da so visoki
uradniki tudi materialno preskrbljeni, kajti materialni blagor jim nudi
potrebno avtoriteto za izvajanje oblasti. Razen tega pa v materialnem
blagorju vidi tudi poglavitno motivacijo, ki naj bi uradništvo privedlo do
vestnega dela. Tudi tukaj je razvidna bistvena razlika s konfucijanskim
konceptom, kajti Konfucij je tudi kriterij izbora uradnikov videl v etič
nem kodeksu. Tudi legalisti, katerih družbeni sistem je bil ustrojen še
bolj mehanistično, so se za zaščito oblasti, kot rečeno, zavzemali za stro
go konsolidacijo posameznih državljanov po različnih poklicnih razre
dih. Vendar tudi oni nikjer ne omenjajo delitve dela kot družbeno pogo
jene potrebe in kot izvora strukture oblasti.
Dong Zhongshu, eden poglavitnih soustvarjalcev nove konfucijan
ske državne doktrine iz obdobja dinastije Han, je svoj celotni teoretični
koncept družbene organizacije izgradil na premisi medsebojnega vpli
va med človekom in naravo. S tem je ideja nadvlade svoj izvor ponovno
dobila v naravi (človeka). Hierarhija (in seveda z njo povezana struktu
ra oblasti) je zanj naravno pogojena, zato je ni potrebno prevpraševati.
Tudi Zhu Xi je oblast utemeljil kot nekaj naravno danega. Tako je na
primer na naslednji način opisal vseobsegajoči princip Li, ki tvori osre
dnji pojem njegovega nauka:
»Bog /oziroma cesar/ je Li v vlogi vladarja:« (Hou 1980, 306) Čeprav Zhu Xi ne
priznava obstoja antropomorfnega Boga, ki naj bi sodil o nagradah in kaznih, vsesko
zi poudarja potrebo po obstoju oblasti:
