Page 97 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 97
teorije države kot izraz strukture oblasti 97
inštitucij. Tukaj gre v bistvu tudi za osrednjo točko, na katero se je na
vezovala Mencijeva kritika ostalih, »bolj individualističnih« filozofov:
楊氏為我，是無君也；墨氏兼愛，是無父也。無父無君，是禽
獸也.
Yangov princip se glasi »vsak zase«. To pomeni, da ne bi bilo vladarjev. Mojev prin
cip se glasi »univerzalna ljubezen«. To pomeni, da ne bi bilo več očetov. Življenje brez
vladarjev in brez očetov pa je enako življenju divjih zveri. (Mengzi 2012, Teng Wen
Gong shang, 282)
Oblast in nadvlada se po njegovem mnenju v institucionalizirani
obliki izražata v ustanovi države, ki nastane za blagor celotne družbe.
To idejo je mogoče razbrati na primeru njegove reinterpretacije pojma
»polj v obliki vodnjaka« (井田). Feng Youlan je o tem zapisal:
此就原有之井田制度, 轉移觀點, 將其變為含有社會主義
性質的經濟制度也. 所謂轉移觀點者, 蓋古代土地為國君
及貴族為私有, 農民受土地為貴族為之做 ‚ 助耕之氓 ‚,
為之作農奴. 故原有之井田制度, 乃為貴族之利益. 依孟
子之理想, 乃土地為國家所公有, 人民受土地於國家, 而
自由耕種之.奇每井中公田之出產, 那何為國君之產權, 大
夫之財產, 一代其井, 但農民的助耕公田, 乃如納銳於國
家之性質, 非如農奴為地主附設之性質. 此理想中之制度,
乃史民 ‚養生長死無禍‘, 乃為人民之利益.
Tukaj vidimo reinterpretacijo prvotnega, že obstoječega »sistema polj v obliki vodnja
ka«. On ga opisuje kot gospodarski sistem, ki vsebuje socialistične komponente. Njego
vo obrazložitev označujem z reinterpretacijo zato, ker je bila obdelovalna zemlja v
starih časih last deželnih knezov in plemenitnikov. Ti so jo razdeljevali kmetom, ki so
jo obdelovali in ki v bistvu niso bili več kot tlačani. Zato je sistem polj v obliki vodnja
ka prvotno služil interesom plemenitnikov. Po Menciju pa naj bi zemlja predstavljala
javno lastnino države. Država naj bi jo razdeljevala kmetom, ki bi jo svobodno obde
lovali. Iz dohodkov vladarjev osrednjega »javnega polja« se sicer še naprej krijejo do
hodki vladarjev, plemenitnikov in uradništva, tako da tem ne bi bilo potrebno obdelo
vati zemlje. Vendar za razliko od prejšnje interpretacije Mencijeva predstavlja le neko
vrsto državnih davkov. S tem izgine razmerje veleposestnik – tlačan. Tovrstna inšti
tucija bi ljudem omogočala, da bi »živeli in umrli v zadovoljstvu«. Tak sistem bi de
jansko služil interesom ljudstva. (Feng 1934, 151–152)
Država kot abstraktna, nadindividualna inštitucija prevzame vlo
go posrednika med različnimi socialnimi sloji; s tem se je mogoče iz
ogniti konfliktom in osebni zlorabi oblasti. Država ima v sebi nekaj
inštitucij. Tukaj gre v bistvu tudi za osrednjo točko, na katero se je na
vezovala Mencijeva kritika ostalih, »bolj individualističnih« filozofov:
楊氏為我，是無君也；墨氏兼愛，是無父也。無父無君，是禽
獸也.
Yangov princip se glasi »vsak zase«. To pomeni, da ne bi bilo vladarjev. Mojev prin
cip se glasi »univerzalna ljubezen«. To pomeni, da ne bi bilo več očetov. Življenje brez
vladarjev in brez očetov pa je enako življenju divjih zveri. (Mengzi 2012, Teng Wen
Gong shang, 282)
Oblast in nadvlada se po njegovem mnenju v institucionalizirani
obliki izražata v ustanovi države, ki nastane za blagor celotne družbe.
To idejo je mogoče razbrati na primeru njegove reinterpretacije pojma
»polj v obliki vodnjaka« (井田). Feng Youlan je o tem zapisal:
此就原有之井田制度, 轉移觀點, 將其變為含有社會主義
性質的經濟制度也. 所謂轉移觀點者, 蓋古代土地為國君
及貴族為私有, 農民受土地為貴族為之做 ‚ 助耕之氓 ‚,
為之作農奴. 故原有之井田制度, 乃為貴族之利益. 依孟
子之理想, 乃土地為國家所公有, 人民受土地於國家, 而
自由耕種之.奇每井中公田之出產, 那何為國君之產權, 大
夫之財產, 一代其井, 但農民的助耕公田, 乃如納銳於國
家之性質, 非如農奴為地主附設之性質. 此理想中之制度,
乃史民 ‚養生長死無禍‘, 乃為人民之利益.
Tukaj vidimo reinterpretacijo prvotnega, že obstoječega »sistema polj v obliki vodnja
ka«. On ga opisuje kot gospodarski sistem, ki vsebuje socialistične komponente. Njego
vo obrazložitev označujem z reinterpretacijo zato, ker je bila obdelovalna zemlja v
starih časih last deželnih knezov in plemenitnikov. Ti so jo razdeljevali kmetom, ki so
jo obdelovali in ki v bistvu niso bili več kot tlačani. Zato je sistem polj v obliki vodnja
ka prvotno služil interesom plemenitnikov. Po Menciju pa naj bi zemlja predstavljala
javno lastnino države. Država naj bi jo razdeljevala kmetom, ki bi jo svobodno obde
lovali. Iz dohodkov vladarjev osrednjega »javnega polja« se sicer še naprej krijejo do
hodki vladarjev, plemenitnikov in uradništva, tako da tem ne bi bilo potrebno obdelo
vati zemlje. Vendar za razliko od prejšnje interpretacije Mencijeva predstavlja le neko
vrsto državnih davkov. S tem izgine razmerje veleposestnik – tlačan. Tovrstna inšti
tucija bi ljudem omogočala, da bi »živeli in umrli v zadovoljstvu«. Tak sistem bi de
jansko služil interesom ljudstva. (Feng 1934, 151–152)
Država kot abstraktna, nadindividualna inštitucija prevzame vlo
go posrednika med različnimi socialnimi sloji; s tem se je mogoče iz
ogniti konfliktom in osebni zlorabi oblasti. Država ima v sebi nekaj
