Page 95 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

teorije države kot izraz strukture oblasti 95
ujetništvo­bi ga onečastilo. Karizmatična oblast Dongovih cesarjev je
torej po eni strani takorekoč neomejena, saj pokriva vse, kar je »pod ne­
bom« (tian xia 天下). Po drugi strani pa ostaja omejena na »cesarstvo
Sredine« (Zhongguo 中国), torej na eno državo med mnogimi. Tako je
Dong Zhongshu povezal princip legalistične, teritorialno omejene cen­
tralne oblasti s konfucijansko idejo svetovne prevlade in ustvaril eno­
vit koncept imperialne državne oblasti. Tako sta se pojma »tian xia 天
下« (vse, kar je pod širnim nebom) in »Zhongguo« (中国 cesarstvo
Sredine, Kitajska), odtlej uporabljala sinonimno. (prim. Frank in Stai­
ger 1978, 1298)

Takšno razumevanje oblasti kot momenta povezave med naravo
(družino) in družbo (državo) se v nobenem od kasnejših obdobij kitaj­
skega cesarstva ni bistveno spremenilo.

Delitev dela

Ideja oblasti, ki izhaja iz družbene delitve dela, se v splošnih diskurzih na­
vadno ne utemeljuje neposredno z nespremenljivo naravo človeka, tem­
več preko nujnosti, izhajajoče iz objektivno danih stvarnih pritiskov, ki
obstoje izven človekove osebnosti. Ker pojem oblasti po takšnem razu­
mevanju prav tako sodi v sfero objektne pojavnosti, razpolaga posame­
znik v njegovem okviru z možnostjo aktivnega poseganja v to sfero. To
mu omogoča vplivanje na oblast in celo spreminjanje oblasti, ne da bi bil v
zameno prisiljen spremeniti svojo lastno osebnost ali se ji celo odpoveda­
ti. V obdobjih, ki so sledila srednjemu veku, evropske teorije države vpra­
šanju izvora oblasti niso več pripisovale posebne pozornosti, temveč so
jo dojemale kot nujno dejstvo in so se raje posvečale iskanju tak­šne obli­
ke njene institucionalizacije, ki bi zadovoljila kar največ potreb posame­
znih državljanov. Državne teorije razsvetljenstva so to institucionaliza­
cijo oblasti utemeljevale kot razumsko dano možnost osvoboditve izpod
jarma nekontrolirane, nepredvidljive strukture vladanja, kakršna naj bi
se oblikovala v stanju fiktivne »naravnosti«. Tudi v kasnejših delih nem­
ških idealistov je iskanje svobode posameznika s pomočjo institucionali­
zacije državne oblasti osrednjega pomena. Njihova receptivna zgodovina
je v bistvu brez kakršnega koli ponovnega prevpraševanja prevzela premi­
so oblasti kot družbeno dane potrebe. Na Kitajskem pa je patriarhalna
družina vse do 19. stoletja predstavljala edino legitimno obliko ohranja­
nja in reprodukcije osebnih razmerij nadvlade in podrejanja.

Kar zadeva družbeno potrebno delitev dela, so se v tradicionalni ki­
tajski vaški skupnosti, ki je na splošno predstavljala faktično središče vse­