Page 94 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 94
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
klani imeli najmanj enako velik vpliv tudi na neposredno oblikovanje
državne politike.
Dong Zhongshu, tisti filozof, ki je bil odločilno udeležen pri obliko
vanju in zastavljanju novokonfucijanske državne doktrine, se je ob tem
soočil s problematiko prilagajanja konfucijanskih teorij, ki so prvotno
ustrezale fevdalnemu sistemu, spremenjenim pogojem obdobja dinasti
je Han. Zato je bil takorekoč primoran konfucijansko utemeljevati tudi
določene legalistične koncepcije. Idejni prehod je pri tem tvoril ravno
pojem spoštovanja (孝), kajti imperativ absolutne poslušnosti avtorite
ti, ki izhaja iz njega, je tvoril rdečo nit obeh naukov. (prim. Bauer 1974,
108)
Tista medčloveška razmerja, ki znotraj zgodnjekonfucijanskega
nauka predstavljajo osnovo celotne socialne interakcije, je interpretiral
kot inačice razmerja yina in yanga. Tako struktura yina in yanga določa
tudi razmerja med očetom in sinom, vladarjem in podložnikom ter mo
škim in žensko. Vsa ta razmerja so hierarhično ustrojena:
諸在上者皆為其下陽，諸在下者皆為其上陰
Vse, kar je zgoraj, predstavlja yang za vse tisto, kar je niže od njega. Vse, kar je spo
daj, pa predstavlja yin za tisto, ker je više od njega. (Dong 2014, Yangzun yinbei, 1)
Hierarhija (in z njo povezana ideja oblasti oziroma nadvlade) je po
Dong Zhongshuju naravno pogojena, saj njen neobstoj »ni mogoč«:
zato naj bi bilo naravno, »da moški vlada ženski, oče sinu in vladar pod
ložniku« (prim. ibid.).
Ker sta se država in družina v njegovi koncepciji ponovno spojili v
enoto, in tako ponovno tvorita neločljivo povezane dele kozmične celo
te, mora vladar v imenu vseh ljudi prinašati žrtve nebu kot očetu in ze
mlji kot materi.
Dong Zhongshu je svoj koncept podrejanja »naravni hierarhiji« po
konfucijanskem vzorcu izgradil vse do zadnje podrobnosti:
子受命於天，諸侯受命於天子，子受命於父，臣妾受命於君，
妻受命於夫。諸所受命者，其尊皆天也.
Nebeški sin prejema ukaze od neba, vse dežele jih prejemajo od nebeškega sinu, sinovi
od očetov, podložniki od knezov in ženske od moških. V bistvu torej vsi ukazi, ki jih na
ta način prejme kdorkoli, izhajajo od neba. (ibid., Shun ming, 1)
Kljub temu pa Dong Zhongshu vladarja ne izenačuje z državo (kar
so zagovarjali legalisti), kajti država je, tako kot zakoni, višjega izvo
ra in stoji nad njim. Kadar razpade država, mora vladar umreti, kajti
klani imeli najmanj enako velik vpliv tudi na neposredno oblikovanje
državne politike.
Dong Zhongshu, tisti filozof, ki je bil odločilno udeležen pri obliko
vanju in zastavljanju novokonfucijanske državne doktrine, se je ob tem
soočil s problematiko prilagajanja konfucijanskih teorij, ki so prvotno
ustrezale fevdalnemu sistemu, spremenjenim pogojem obdobja dinasti
je Han. Zato je bil takorekoč primoran konfucijansko utemeljevati tudi
določene legalistične koncepcije. Idejni prehod je pri tem tvoril ravno
pojem spoštovanja (孝), kajti imperativ absolutne poslušnosti avtorite
ti, ki izhaja iz njega, je tvoril rdečo nit obeh naukov. (prim. Bauer 1974,
108)
Tista medčloveška razmerja, ki znotraj zgodnjekonfucijanskega
nauka predstavljajo osnovo celotne socialne interakcije, je interpretiral
kot inačice razmerja yina in yanga. Tako struktura yina in yanga določa
tudi razmerja med očetom in sinom, vladarjem in podložnikom ter mo
škim in žensko. Vsa ta razmerja so hierarhično ustrojena:
諸在上者皆為其下陽，諸在下者皆為其上陰
Vse, kar je zgoraj, predstavlja yang za vse tisto, kar je niže od njega. Vse, kar je spo
daj, pa predstavlja yin za tisto, ker je više od njega. (Dong 2014, Yangzun yinbei, 1)
Hierarhija (in z njo povezana ideja oblasti oziroma nadvlade) je po
Dong Zhongshuju naravno pogojena, saj njen neobstoj »ni mogoč«:
zato naj bi bilo naravno, »da moški vlada ženski, oče sinu in vladar pod
ložniku« (prim. ibid.).
Ker sta se država in družina v njegovi koncepciji ponovno spojili v
enoto, in tako ponovno tvorita neločljivo povezane dele kozmične celo
te, mora vladar v imenu vseh ljudi prinašati žrtve nebu kot očetu in ze
mlji kot materi.
Dong Zhongshu je svoj koncept podrejanja »naravni hierarhiji« po
konfucijanskem vzorcu izgradil vse do zadnje podrobnosti:
子受命於天，諸侯受命於天子，子受命於父，臣妾受命於君，
妻受命於夫。諸所受命者，其尊皆天也.
Nebeški sin prejema ukaze od neba, vse dežele jih prejemajo od nebeškega sinu, sinovi
od očetov, podložniki od knezov in ženske od moških. V bistvu torej vsi ukazi, ki jih na
ta način prejme kdorkoli, izhajajo od neba. (ibid., Shun ming, 1)
Kljub temu pa Dong Zhongshu vladarja ne izenačuje z državo (kar
so zagovarjali legalisti), kajti država je, tako kot zakoni, višjega izvo
ra in stoji nad njim. Kadar razpade država, mora vladar umreti, kajti
