Page 101 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 101
kurz 101
Funkcija in metode propagande državne
ideologije na Kitajskem – primerjava
tradicionalnih in modernih razvojev
Tradicionalno izročilo
Kot vemo, so že najstarejši konfucijanski klasiki poudarjali pomen
vzgoje, in sicer tako za predstavnike etabliranega uradništva, kot
tudi za najnižje kroge prebivalstva. Konfucijanska država je lah
ko nemoteno delovala samo ob izpolnjenem ideološkem predpogoju
ponotranjenja etičnih premis, ki se izražajo v nravnosti in obrednosti.
Tako so se predstavniki plemenitnikov lahko do politične oblasti do
kopali samo preko državnega sistema izpitov, ki je temeljil na obvla
danju formalnih in vsebinskih prvin konfucijanske doktrine. Inštru
ment, ki naj bi zagotovil, da bodo enaka načela ponotranjila tudi širo
ke množice »navadnega ljudstva« pa je predstavljala državna propa
ganda, ki ima tudi na Kitajskem dolgo tradicijo. Propaganda, o kate
ri je tukaj govora, predstavlja torej zavestni trud politične in družbene
elite, da posreduje ljudstvu takšen svetovni nazor, ki je v skladu s sve
tovnim nazorom, zlasti pa z interesi nje same. Propaganda je torej že v
tradicionalni Kitajski predstavljala orodje oblikovanja mnenj in vpliva
nja na vedenje ljudstva.
Interes kitajskih vladarjev za realizacijo tovrstnih ciljev dokumen
tirajo že najzgodnejši viri. Cesarji so si s pomočjo propagande vselej po
skušali zagotoviti zvestobo in poslušnost državljanov. Že v najzgodnej
ših obdobjih je kitajska država poznala dve osnovni vrsti propagande:
a) pod »negativno« propagando razumemo literarno cenzuro,
b) pod »pozitivno« pa aktivno vzgojo in indoktrinacijo.
Funkcija in metode propagande državne
ideologije na Kitajskem – primerjava
tradicionalnih in modernih razvojev
Tradicionalno izročilo
Kot vemo, so že najstarejši konfucijanski klasiki poudarjali pomen
vzgoje, in sicer tako za predstavnike etabliranega uradništva, kot
tudi za najnižje kroge prebivalstva. Konfucijanska država je lah
ko nemoteno delovala samo ob izpolnjenem ideološkem predpogoju
ponotranjenja etičnih premis, ki se izražajo v nravnosti in obrednosti.
Tako so se predstavniki plemenitnikov lahko do politične oblasti do
kopali samo preko državnega sistema izpitov, ki je temeljil na obvla
danju formalnih in vsebinskih prvin konfucijanske doktrine. Inštru
ment, ki naj bi zagotovil, da bodo enaka načela ponotranjila tudi širo
ke množice »navadnega ljudstva« pa je predstavljala državna propa
ganda, ki ima tudi na Kitajskem dolgo tradicijo. Propaganda, o kate
ri je tukaj govora, predstavlja torej zavestni trud politične in družbene
elite, da posreduje ljudstvu takšen svetovni nazor, ki je v skladu s sve
tovnim nazorom, zlasti pa z interesi nje same. Propaganda je torej že v
tradicionalni Kitajski predstavljala orodje oblikovanja mnenj in vpliva
nja na vedenje ljudstva.
Interes kitajskih vladarjev za realizacijo tovrstnih ciljev dokumen
tirajo že najzgodnejši viri. Cesarji so si s pomočjo propagande vselej po
skušali zagotoviti zvestobo in poslušnost državljanov. Že v najzgodnej
ših obdobjih je kitajska država poznala dve osnovni vrsti propagande:
a) pod »negativno« propagando razumemo literarno cenzuro,
b) pod »pozitivno« pa aktivno vzgojo in indoktrinacijo.