Page 96 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 96
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
ga socialnega in kulturnega življenja, vseskozi ohranili osrednji struktur
ni elementi gentilne družbe. Le-ti pa temelje na takšni obliki organiza
cije, ki zahteva visoko stopnjo kooperativne sposobnosti (prim. Rošker
1988, 135).
Specifični zgodovinski prispevek kitajske civilizacije najdemo v oblikovanju spontano
razčlenjene in urejene skupnosti, ki je delovala z minimalnimi zunanjimi pritiski, saj
so bili subjekti navajeni na medsebojno kooperacijo in so zato lahko tuje potrebe doje
mali kot svoje lastne. (ibid.)
Na politični ravni, torej na področju državne uprave, so Kitajci že
zelo zgodaj razlikovali osem različnih poklicnih razredov. Ti so navede
ni že v Knjigi dokumentov (书经) in so sestavljeni iz kategorij živil, trgo
vine in obrti, žrtvovanja, gradbeništva, izobraževanja, prava, gostoljubja
in vojske. (prim. Legge, Shu jing: 327)
V glavnem je državno-teoretski del Knjige dokumentov omejen na
opisovanje vloge vladarja, njegove funkcije in njegovega položaja v druž
bi. Družbena vloga ljudstva ob tem skorajda ni omenjena.
Čeprav ortodoksno konfucijanska ideologija idejo oblasti in nad
vlade največkrat izvaja iz »naravne pogojenosti« oblastniških struktur
znotraj družine, poznamo tudi posamične konfucijanske filozofe iz ob
dobja dinastije Zhou, ki so razvili nastavke drugačne, alternativne ute
meljitve oblasti. Tako je že Mencij obstoj vladarjev in podložnikov razlo
žil s potrebo delitve dela, ki obstoja v vsaki družbi:
故曰：或勞心，或勞力；勞心者治人，勞力者治於人；治於人
者食人，治人者食於人：天下之通義也.
Zato pravimo: nekateri delajo z duhom, drugi s telesno močjo. Tisti, ki delajo z du
hom, vladajo onim drugim in tisti, ki delajo s telesom, so podložni onim drugim. Tisti,
katerim oni drugi vladajo, le-te preživljajo, in tisti, ki vladajo drugim, dobivajo hra
no od le-teh. To načelo velja za ves svet. (Mengzi 2012, Teng Wen Gong shang, 4)
Kar zadeva vprašanje vladanja in oblastniške moči, naletimo v Men
cijevih delih na komponento, ki je pri njem veliko jasneje izražena, kot pa
v delih ostalih znamenitih filozofov, ki so se ukvarjali z vprašanji drža
ve in državnosti: hierarhične strukture oblasti sicer tudi zanj predstavlja
jo objektivno nujnost, katere ni potrebno prevpraševati. Vendar Mencij
v okviru teh struktur izključi oziroma popolnoma izbriše nivo individu
alnosti. Ker so namreč zanj vsi ljudje po svojem bisvu enaki, nima prav
noben posameznik moralne pravice prevladanja nad katerim koli dru
gim posameznikom. Oblast postane zaželena in celo nujna šele v okviru
ga socialnega in kulturnega življenja, vseskozi ohranili osrednji struktur
ni elementi gentilne družbe. Le-ti pa temelje na takšni obliki organiza
cije, ki zahteva visoko stopnjo kooperativne sposobnosti (prim. Rošker
1988, 135).
Specifični zgodovinski prispevek kitajske civilizacije najdemo v oblikovanju spontano
razčlenjene in urejene skupnosti, ki je delovala z minimalnimi zunanjimi pritiski, saj
so bili subjekti navajeni na medsebojno kooperacijo in so zato lahko tuje potrebe doje
mali kot svoje lastne. (ibid.)
Na politični ravni, torej na področju državne uprave, so Kitajci že
zelo zgodaj razlikovali osem različnih poklicnih razredov. Ti so navede
ni že v Knjigi dokumentov (书经) in so sestavljeni iz kategorij živil, trgo
vine in obrti, žrtvovanja, gradbeništva, izobraževanja, prava, gostoljubja
in vojske. (prim. Legge, Shu jing: 327)
V glavnem je državno-teoretski del Knjige dokumentov omejen na
opisovanje vloge vladarja, njegove funkcije in njegovega položaja v druž
bi. Družbena vloga ljudstva ob tem skorajda ni omenjena.
Čeprav ortodoksno konfucijanska ideologija idejo oblasti in nad
vlade največkrat izvaja iz »naravne pogojenosti« oblastniških struktur
znotraj družine, poznamo tudi posamične konfucijanske filozofe iz ob
dobja dinastije Zhou, ki so razvili nastavke drugačne, alternativne ute
meljitve oblasti. Tako je že Mencij obstoj vladarjev in podložnikov razlo
žil s potrebo delitve dela, ki obstoja v vsaki družbi:
故曰：或勞心，或勞力；勞心者治人，勞力者治於人；治於人
者食人，治人者食於人：天下之通義也.
Zato pravimo: nekateri delajo z duhom, drugi s telesno močjo. Tisti, ki delajo z du
hom, vladajo onim drugim in tisti, ki delajo s telesom, so podložni onim drugim. Tisti,
katerim oni drugi vladajo, le-te preživljajo, in tisti, ki vladajo drugim, dobivajo hra
no od le-teh. To načelo velja za ves svet. (Mengzi 2012, Teng Wen Gong shang, 4)
Kar zadeva vprašanje vladanja in oblastniške moči, naletimo v Men
cijevih delih na komponento, ki je pri njem veliko jasneje izražena, kot pa
v delih ostalih znamenitih filozofov, ki so se ukvarjali z vprašanji drža
ve in državnosti: hierarhične strukture oblasti sicer tudi zanj predstavlja
jo objektivno nujnost, katere ni potrebno prevpraševati. Vendar Mencij
v okviru teh struktur izključi oziroma popolnoma izbriše nivo individu
alnosti. Ker so namreč zanj vsi ljudje po svojem bisvu enaki, nima prav
noben posameznik moralne pravice prevladanja nad katerim koli dru
gim posameznikom. Oblast postane zaželena in celo nujna šele v okviru
