Page 104 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
je na podoben način kazala tudi že ob bližajočem se koncu vseh prej­
šnjih dinastij. Razpad vsake posamezne dinastije je namreč spremljalo
naraščanje bede med agrarnim prebivalstvom in naraščajoča skorumpi­
ranost uradništva. Ob koncu dinastije Qing so se tem pojavom pridruži­
le še posledice vse obsežnejšega vdora zahodnega kapitala, ki so v tradici­
onalni kitajski družbeni sistem vnesle krizo nesorazmerja v tradicional­
nem sistemu družbeno pogojenih potreb in njih zadovoljitve, hkrati pa
je novi, polkolonialni status državi onemogočil uporabo tradicionalnih
metod reševanja kriznih situacij. Uradniki in predstavniki lokalnih ple­
menitnikov so sami ječali pod pritiskom novih kapitalističnih tendenc;
zemlja, poglavitni temelj njihove ekonomske moči, je izgubljala na vre­
dnosti, posledica tega pa se je pokazala v še obsežnejšem izžemanju lo­
kalnega prebivalstva. Zato je bil državni etos uradništvu na pragu 20.
stoletja deveta skrb, prostorska in socialna distanca med cesarskim dvo­
rom in ljudstvom pa je bila tako velika, da je v bistvu onemogočila kakr­
šen koli vpliv na oblikovanje političnega mnenja širokih množic. Učin­
kovitost vsake propagande je odvisna od njene usklajenosti s splošnimi
družbenimi in gospodarskimi pogoji. Tako je propagandi ob koncu di­
nastije Qing uspelo samo še utrjevanje splošne socialne etike, ne da bi ob
tem bil dosežen tudi drugi, politični namen indoktrinacije, namreč splo­
šna volja množic do ohranitve monarhije.
V obdobju republike, ko si je vladajoča nacionalna stranka (guomin
dang) prizadevala izgraditi moderno nacionalno državo, je Jiang Jieshi
(Chiang K’ai-shek) s pomočjo propagande poskušal ljudstvu posredova­
ti ne samo določeno politično mnenje, temveč tudi nov sistem vrednot
in novo kulturo. Jiang je poskušal elemente te nove etike, ki je ustrezala
nastajajočemu kapitalizmu, povezati z določenimi vidiki konfucijanske­
ga nauka. V ta namen je uvedel nadzor nad mediji in leta 1934 ustano­
vil t. i. gibanje »novega življenja«. To gibanje je delovalo s pomočjo ob­
sežnega omrežja 1300 lokalnih društev, ki naj bi med ljudstvom razširja­
le 96 »osnovnih predpisov« te prenovljene morale. Sem sodijo, na pri­
mer, naslednja pravila: jej neslišno, drži se pokončno, ne kadi, ne pljuvaj,
bodi hiter, uporabljaj domače proizvode itd. Vendar se nacionalistična
propaganda ni mogla pohvaliti s posebnim uspehom. Gibanje »novega
življenja« je popolnoma propadlo, zakaj ljudstvo v njem ni videlo niče­
sar, za kar bi se lahko navduševalo. Osrednji vzrok za neučinkovitost na­
cionalistične propagande, ki naj bi med ljudstvom širila lojalnost do vla­
de in vladajoče stranke, je bil podoben, kot ob koncu monarhije: načela,
ki jih je propaganda poskušala vcepiti ljudstvu, niso ustrezala dejanskim