Page 93 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 93
teorije države kot izraz strukture oblasti 93
V tej izjavi je že čutiti zametke sistema denunciacije, ki je kasneje pred
stavljal enega najpomembnejših vidikov, na katerih je slonela moistična
teorija države. Zvestoba vladarju, nadrejenemu, oziroma, abstraktno iz
raženo, višji politični inštanci (= državi) je v tem okviru pomembnejša
od družinskih zvez. Tukaj prvič v zgodovini kitajskih teorij države nale
timo na ločitev družine, (ki je bila še vedno označena kot izključno na
ravna, »zasebno-socialna« tvorba) in države (kot politične inštitucije).
Zasebna sfera družine je bila v razmerju do politične sfere državnosti v
nedvoumno podrejenem položaju. Najpomembnejši predstavniki legali
stične šole so kasneje, zlasti v obdobju dinastije Qin, vse te zasnove (lo
čitev zasebne /družina/ in politične /država/ sfere, podreditev obredno
sti, nravnosti in družine institucionalizirani državni oblasti, sistem de
nunciacije itd.) razvijali in utemeljevali tudi v praksi.
Shang Yang se je, na primer, kot prvi s svojimi konkretnimi refor
mami odločno zavzel za razbitje sistema velikih družin, katerih družin
ske zveze so onemogočale uspešno realizacijo sistema denunciacije, ki je
predstavljal enega najosnovnejših faktorjev njegove totalitarno-centra
listične doktrine. Istočasno pa je z omejevanjem patriarhalne očetovske
oblasti želel razviti samostojne sposobnosti posameznikov, ki naj bi po
stali vestni bojevniki. Družine so se morale ločiti in oblikovati toliko
gospodinjstev, kolikor poročenih članov so imele. Ta posamezna gospo
dinjstva so morala tudi ločeno plačevati davke. Tiste družine, v katerih
je živel več kot eden odrasel moški, so morale državi plačevati dvojne da
jatve. Shang Yang je zasnoval sistem kolektivne odgovornosti, v katerem
je pet družin sestavljalo eno skupino, deset takšnih skupin pa združenje.
Vsi člani takšnega združenja so imeli dolžnost nadzorovanja vseh osta
lih članov. Če nekdo na primer ni prijavil izdajalca in se je njegova nelo
jalnost razvedela, ga je doletela grozljiva kazen: državni rabelj mu je pre
sekal telo na dva kosa. (prim. Forke 1934b, I.: 452) Če pa je nekdo neko
ga iz lastnega združenja, ki je to »zaslužil«, sam lastnoročno likvidiral,
je v zameno prejel nagrado.
Po kratkem obdobju ideološkega vladanja legalistične državne dok
trine je ob pričetku obdobja dinastije Han konfucianizem postal ura
dna državna ideologija. Kot rečeno, je ob tem sprejel vrsto legalističnih
elementov. Tako sta v novi konfucijanski teoriji država in družina (po
novno) zrastli v enoto, vendar je bilo sedaj državi dovoljeno do določene
mere vplivati na oblikovanje družine (česar zgodnjekonfucijanski kon
cepti niso predvidevali). Po drugi strani pa so sedaj posamezni družinski
V tej izjavi je že čutiti zametke sistema denunciacije, ki je kasneje pred
stavljal enega najpomembnejših vidikov, na katerih je slonela moistična
teorija države. Zvestoba vladarju, nadrejenemu, oziroma, abstraktno iz
raženo, višji politični inštanci (= državi) je v tem okviru pomembnejša
od družinskih zvez. Tukaj prvič v zgodovini kitajskih teorij države nale
timo na ločitev družine, (ki je bila še vedno označena kot izključno na
ravna, »zasebno-socialna« tvorba) in države (kot politične inštitucije).
Zasebna sfera družine je bila v razmerju do politične sfere državnosti v
nedvoumno podrejenem položaju. Najpomembnejši predstavniki legali
stične šole so kasneje, zlasti v obdobju dinastije Qin, vse te zasnove (lo
čitev zasebne /družina/ in politične /država/ sfere, podreditev obredno
sti, nravnosti in družine institucionalizirani državni oblasti, sistem de
nunciacije itd.) razvijali in utemeljevali tudi v praksi.
Shang Yang se je, na primer, kot prvi s svojimi konkretnimi refor
mami odločno zavzel za razbitje sistema velikih družin, katerih družin
ske zveze so onemogočale uspešno realizacijo sistema denunciacije, ki je
predstavljal enega najosnovnejših faktorjev njegove totalitarno-centra
listične doktrine. Istočasno pa je z omejevanjem patriarhalne očetovske
oblasti želel razviti samostojne sposobnosti posameznikov, ki naj bi po
stali vestni bojevniki. Družine so se morale ločiti in oblikovati toliko
gospodinjstev, kolikor poročenih članov so imele. Ta posamezna gospo
dinjstva so morala tudi ločeno plačevati davke. Tiste družine, v katerih
je živel več kot eden odrasel moški, so morale državi plačevati dvojne da
jatve. Shang Yang je zasnoval sistem kolektivne odgovornosti, v katerem
je pet družin sestavljalo eno skupino, deset takšnih skupin pa združenje.
Vsi člani takšnega združenja so imeli dolžnost nadzorovanja vseh osta
lih članov. Če nekdo na primer ni prijavil izdajalca in se je njegova nelo
jalnost razvedela, ga je doletela grozljiva kazen: državni rabelj mu je pre
sekal telo na dva kosa. (prim. Forke 1934b, I.: 452) Če pa je nekdo neko
ga iz lastnega združenja, ki je to »zaslužil«, sam lastnoročno likvidiral,
je v zameno prejel nagrado.
Po kratkem obdobju ideološkega vladanja legalistične državne dok
trine je ob pričetku obdobja dinastije Han konfucianizem postal ura
dna državna ideologija. Kot rečeno, je ob tem sprejel vrsto legalističnih
elementov. Tako sta v novi konfucijanski teoriji država in družina (po
novno) zrastli v enoto, vendar je bilo sedaj državi dovoljeno do določene
mere vplivati na oblikovanje družine (česar zgodnjekonfucijanski kon
cepti niso predvidevali). Po drugi strani pa so sedaj posamezni družinski
