Page 92 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 92
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
ju pomenilaizraz spoštovanja do vseh, ki vrednote tradicije posredujejo
kasnejšim generacijam to pa so v prvi liniji seveda starši. Ker je bila drža
va dojeta kot družina, je bilo krepost spoštovanja mogoče prenesti tudi
na razmerje med vladarjem in podložnikom. Tako je krepost »xiao« –
spoštovanja do starejših in nadrejenih – postala trdno vezivo, ki je pove
zovalo ogrodje socialne strukture. Konfucij je spoznal, da predstavlja ta
krepost predpogoj, ki omogoča »red in varnost« družbenega sistema.
Njegov učenec You Ruo 有若je to takole formuliral:
其為人也孝弟，而好犯上者，鮮矣.
Zelo malo je takšnih ljudi, ki bi v zasebnem življenju spoštovali svoje starše in starej
še brate, medtem ko bi se v javnosti upirali nadrejenim. (Kongzi 2012a, Xue er, 2)
Tudi Konfucijeva teorija pravilnih imen (正名, gl. prejšnje poglavje)
pravzaprav temelji na osnovi te univerzalistične enovitosti države, dru
žine in posameznika.
Tudi Xunzi je povezavo med državo in družino videl v ideji oblasti.
Država in družina sta dela iste celote, saj obe potrebujeta voditelja:
君者、國之隆也，父者、家之隆也
Knez je glavar države, tako kot je oče glavar družine. (Xunzi 2014, XI)
Xunzijeva interpretacija države je v glavnem zelo pragmatična.Tako
je prav on, kot rečeno, predstavljal prvega vplivnega izobraženca Kitaj
ske, ki je obrednost oziroma nravnost postavil na racionalne temelje. Si
cer je obrednost/nravnost tudi njemu pomenila osnovo vladanja, vendar
hkrati nekaj, kar je človek umetno ustvaril. Ker je dvomil v obstoj in
stinktivne, prirojene dobrote, ki naj bi se na primer manifestirala v ču
stvih posameznika do staršev in do družine, Xunzi konfucijanski krepo
sti spoštovanja ni mogel izkazati tolikšne pomembnosti, kot ostali kon
fucijanisti. Zato »xiao« zanj ne predstavlja osnove »naravne morale«.
Še jasneje opazna je ta tendenca pri predstavnikih moistične in legali
stične šole. Tako Mo Dijev koncept »univerzalne ljubezni« (jian ai 兼
爱) še odločneje zavrača konfucijanski koncept pietete in tesnih čustve
nih zvez znotraj družine, kajti moistom je bila ta vrsta ljubezni »preoz
ka«; zato naj bi povzročala pristranost ljudi. Nepristranost, za kakršno
se je zavzemal Mo Di, pa po drugi strani izhaja iz tistih norm, katere ko
renine je najti v absolutni avtoriteti države:
Vse, kar slišimo, pa naj bo dobro ali slabo, moramo sporočiti nadrejenim. To, kar nad
rejeni označujejo kot dobro, moramo vsi sprejeti kot dobro; to, kar nadrejeni označuje
jo kot slabo, pa moramo vsi sprejeti kot slabo. (Mo 2014, 101)
ju pomenilaizraz spoštovanja do vseh, ki vrednote tradicije posredujejo
kasnejšim generacijam to pa so v prvi liniji seveda starši. Ker je bila drža
va dojeta kot družina, je bilo krepost spoštovanja mogoče prenesti tudi
na razmerje med vladarjem in podložnikom. Tako je krepost »xiao« –
spoštovanja do starejših in nadrejenih – postala trdno vezivo, ki je pove
zovalo ogrodje socialne strukture. Konfucij je spoznal, da predstavlja ta
krepost predpogoj, ki omogoča »red in varnost« družbenega sistema.
Njegov učenec You Ruo 有若je to takole formuliral:
其為人也孝弟，而好犯上者，鮮矣.
Zelo malo je takšnih ljudi, ki bi v zasebnem življenju spoštovali svoje starše in starej
še brate, medtem ko bi se v javnosti upirali nadrejenim. (Kongzi 2012a, Xue er, 2)
Tudi Konfucijeva teorija pravilnih imen (正名, gl. prejšnje poglavje)
pravzaprav temelji na osnovi te univerzalistične enovitosti države, dru
žine in posameznika.
Tudi Xunzi je povezavo med državo in družino videl v ideji oblasti.
Država in družina sta dela iste celote, saj obe potrebujeta voditelja:
君者、國之隆也，父者、家之隆也
Knez je glavar države, tako kot je oče glavar družine. (Xunzi 2014, XI)
Xunzijeva interpretacija države je v glavnem zelo pragmatična.Tako
je prav on, kot rečeno, predstavljal prvega vplivnega izobraženca Kitaj
ske, ki je obrednost oziroma nravnost postavil na racionalne temelje. Si
cer je obrednost/nravnost tudi njemu pomenila osnovo vladanja, vendar
hkrati nekaj, kar je človek umetno ustvaril. Ker je dvomil v obstoj in
stinktivne, prirojene dobrote, ki naj bi se na primer manifestirala v ču
stvih posameznika do staršev in do družine, Xunzi konfucijanski krepo
sti spoštovanja ni mogel izkazati tolikšne pomembnosti, kot ostali kon
fucijanisti. Zato »xiao« zanj ne predstavlja osnove »naravne morale«.
Še jasneje opazna je ta tendenca pri predstavnikih moistične in legali
stične šole. Tako Mo Dijev koncept »univerzalne ljubezni« (jian ai 兼
爱) še odločneje zavrača konfucijanski koncept pietete in tesnih čustve
nih zvez znotraj družine, kajti moistom je bila ta vrsta ljubezni »preoz
ka«; zato naj bi povzročala pristranost ljudi. Nepristranost, za kakršno
se je zavzemal Mo Di, pa po drugi strani izhaja iz tistih norm, katere ko
renine je najti v absolutni avtoriteti države:
Vse, kar slišimo, pa naj bo dobro ali slabo, moramo sporočiti nadrejenim. To, kar nad
rejeni označujejo kot dobro, moramo vsi sprejeti kot dobro; to, kar nadrejeni označuje
jo kot slabo, pa moramo vsi sprejeti kot slabo. (Mo 2014, 101)
