Page 91 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

teorije države kot izraz strukture oblasti 91

kot splošno-utilitarističen princip, je v tradicionalni Kitajski družina ta­
korekoč vseskozi predstavljala točno določeno in naravno zrastlo tvor­
bo, manifestacijo kozmične enovitosti, ki je determinirana z načeli nrav­
nosti in obrednosti.

Tako se že eden najstarejših znanih državnih filozofov predkonfuci­
janske dobe Zhou, Yang Xiong 揚雄 (53–18 pr. n. št.), zavzema za uni­
verzalno enoto med posameznimi individuumi in družbo. Ta ideja je
utemeljena z dejstvom, da podložniki po njej v zameno za svojo odvzeto
svobodo pridobijo socialno varnost. Tako je ena najpomembnejših nalog
vladarja (in s tem tudi države) v tem, da svoje ljudstvo ščitijo in da zanj
skrbijo. Ta naloga je često poudarjena z izenačitvijo države in družine.
Oglejmo si na primer naslednji citat iz konfucijanske Knjige dokumen-
tov (Shu jing 書經):

若保赤子
(Ljudstvo je potrebno varovati), tako kot se varujejo goli /naivni/ otroci. (Shu jing
2104, Kang Gao, 5)
Na ta način se je ideja o »nedoletnosti« ljudstva, ki domala v vseh
zgodovinskih epohah Kitajske tvori nekakšno rdečo nit veljavnega dis­
kurza družbe, oblikovala in utrjevala že v predkonfucijanskih obdobjih.
Ta koncept strukturne izenačitve države in družine so prevzeli tudi kon­
fucijanisti, ki so mu pripisali funkcijo osnovne idejne komponente svo­
je ideologije družbe. To se kaže že v jezikovnem terminu države, ki je v
kitajščini sestavljen iz besede, ki označuje »deželo« in tiste, ki označuje
»družino« ali »dom« (guojia 国家).
Zato je tudi klan (zongzu 宗族) znotraj družbene organizacije igral
nemajhno vlogo. Klani so bili patrilinearne organizacijske oblike, sesta­
vljene iz sorodnih družin z istimi predniki. Znotraj teh skupin je vla­
dal strog hierarhični red in njeni člani so bili povezani na podlagi sku­
pnih interesov. Klan je bil odgovoren za vedenje vseh svojih članov. Klan
kot mogočna socialna organizacijska oblika, utrjena z družinskimi (in s
tem torej tudi čustvenimi) povezavami, je v zvezi s povezavo svoje lastne
strukture in sistema socialnih pozicij izpolnjeval funkcijo konceptuira­
nja identičnosti države in družine.
Ta sistem je tudi Konfuciju služil kot osnova njegove teorije druž­
be. V povezavi s tem in z dejstvom, da je sam v svojih izpeljavah vselej
izhajal iz visokega vrednotenja tradicije, je lažje razumeti dejstvo, da je
krepost spoštovanja starejših (xiao 孝) Konfuciju predstavljala osnovni
predpogoj vsakršnega skupnega življenja v družbi. »Xiao« je Konfuci­