Page 90 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
struktura­oblasti je lahko delovala samo, če je bil izpolnjen njen pred­
pogoj: visoka stopnja psihičnega ponotranjenja kozmološko-univerzali­
stičnega dojemanja narave vlade in oblasti. Šele v tem primeru je za po­
sameznika namreč lahko izpolnjevala tudi funkcijo posredovanja občut­
ka varnosti. Tovrstna, neposredna struktura pritiskov socialnega nadzo­
ra in nadvlade je bila dolga stoletja skoraj popolnoma ločena od držav­
ne politične organizacije. Šele z obdobjem dinastije Han se ta struktura
socialne oblasti prične vse jasneje prelagati v omrežje državnih inštitucij.
To se je posrečilo predvsem z ideološko integracijo legalističnega princi­
pa medsebojne kontrole in denunciacije v formalne okvire konfucijan­
ske doktrine. Ta princip je v legalizmu namreč predstavljal sestavni del
mehanistično izgrajenih državnih inštitucij.
Državnopravno utemeljen zakon je v vseh kasnejših obdobjih Ki­
tajske lahko deloval samo v povezavi s tovrstno strukturo »mikro-obla­
sti«, ki je bila v veliki meri odvisna od kriterijev obrednosti in nravnosti.
Ne glede na to, ali je nadvladovanje kot tako dojemano kot narav­
no dana kvaliteta, ali pa kot čista potreba, izvirajo vse ideje njene obra­
zložitve iz posamičnih ideoloških interpretacij družine oziroma družbe­
ne delitve dela.

Družina

Večina evropskih državnih teoretikov je idejo družine kot naravno
dane strukture oblasti zanikala, kajti tovrstna ideja vodi do determina­
cije oblasti z »naravno pogojenimi« mejami. V moderni evropski dr­
žavi se ideja tovrstne determinacije v glavnem dejansko izniči, vendar le
tako, da hkrati odstopi prostor determinaciji s pomočjo »samodefinici­
je« (preko zasebne lastnine) posameznika. Le-ta je mogoča samo v dr­
žavi, katere idejno ogrodje temelji na razumu, izraženem v sistemu pra­
va. Odklanjanje vsakršne »naravno pogojene« determinacije se je sprva
izražalo v odklanjanju funkcionalnih mehanizmov družinskega ustroja
oblasti. Osnova tega ustroja je namreč pragmatična, in često tudi emoci­
onalna povezanost vseh članov družine, ki se razumejo kot enovita sku­
pnost. Če pa izhajamo iz pojma izoliranega individuuma, potem razum
postane edina možnost, na katere osnovi lahko prihaja do enakovredne
komunikacije brez strahu, da bi se ob tem morali podrediti nejasnim,
subtilnim, nenadzorovanim »pravicam močnejšega«.

Medtem ko lahko znotraj zgodovinskega razvoja evropskih teorij
države opazujemo postopno spreminjanje družine v interesno skupnost,
ki deluje na podlagi razuma, v kateri se manifestira tudi ideja delitve dela