Page 88 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 88
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
dica degeneracije,ki se je polastila tako cesarjev, kot tudi uradnikov po
tem, ko je izginilo plodno rivalstvo, ki je dotlej vladalo med njima. Asi
milacija legalističnih elementov, ki je nadomestila poprejšnjo polarite
to, je po drugi strani v konfucianizem kar naenkrat vnesla tudi trdoto,
ki je zgodnji konfucianizem ni poznal; sankcijski in vzgojni ukrepi, re
glementacija celotnega ljudstva s pomočjo organizacije družin in kolek
tivne odgovornosti, zlasti pa z vse hujšim podjarmljanjem ženske, ki se
je od 12. stoletja naprej izražalo v novo nastali modi povezovanja žen
skih nog. Vse to je veljalo kot konfucijansko, s čimer se je poskušalo pri
kriti dejanske motive teh ukrepov, ki so izvirali iz legalistničnega boja za
oblast. Zato ni čudno, da je kitajska mladina ob pričetku našega stoletja
do tega sistema čutila samo še zaničevanje in gnus. Značilnost tega siste
ma je bila namreč prav v tem, da je bil sposoben svojo moč razvijati samo
navznoter, torej z zatiranjem ljudstva, medtem ko je navzven, v posku
sih obvarovanja Kitajske pred zahodnimi silami, doživljal poraz za pora
zom. (prim. Bauer 1968, 26)
dica degeneracije,ki se je polastila tako cesarjev, kot tudi uradnikov po
tem, ko je izginilo plodno rivalstvo, ki je dotlej vladalo med njima. Asi
milacija legalističnih elementov, ki je nadomestila poprejšnjo polarite
to, je po drugi strani v konfucianizem kar naenkrat vnesla tudi trdoto,
ki je zgodnji konfucianizem ni poznal; sankcijski in vzgojni ukrepi, re
glementacija celotnega ljudstva s pomočjo organizacije družin in kolek
tivne odgovornosti, zlasti pa z vse hujšim podjarmljanjem ženske, ki se
je od 12. stoletja naprej izražalo v novo nastali modi povezovanja žen
skih nog. Vse to je veljalo kot konfucijansko, s čimer se je poskušalo pri
kriti dejanske motive teh ukrepov, ki so izvirali iz legalistničnega boja za
oblast. Zato ni čudno, da je kitajska mladina ob pričetku našega stoletja
do tega sistema čutila samo še zaničevanje in gnus. Značilnost tega siste
ma je bila namreč prav v tem, da je bil sposoben svojo moč razvijati samo
navznoter, torej z zatiranjem ljudstva, medtem ko je navzven, v posku
sih obvarovanja Kitajske pred zahodnimi silami, doživljal poraz za pora
zom. (prim. Bauer 1968, 26)