Page 86 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno

obstoj­osnovnega principa Li 理. Feng Youlan je o tem zapisal: »Objek­
tivni Li vsebuje tudi objektivna moralna načela« (Feng 1934, 916).

Obrednost predstavlja formalni del etičnih aspektov, ki so vsebova­
ni v »Lijih« ljudi. Feng Youlan nadaljuje:

Narava človeka je skupek objektivno obstoječega Lija. Tako vsebuje tudi moralna na­
čela. Sem sodijo: človečnost, pravičnost, nravnost /obrednost/ in modrost. (ibid.)
Najpomembnejša krepost je krepost sočlovečnosti oziroma vzaje­
mnosti (仁), zakaj iz nje so izpeljane tudi vse ostale kreposti:
其所為仁者天地生物之心
Takoimenovana človečnost je duh neba in zemlje, ki ustvarja vsa bitja in vse stvari.
(Forke 1934a, 196)
Li je sicer večen in tvori celoto in vendar ga najdemo v prav vsakem
posamezniku. Zato so ljudje po Zhu Xijevem mnenju sicer različni, ven­
dar njihova različnost ne izhaja iz njihovih individualnih zasnov v zaho­
dnem smislu, temveč je določena predvsem na podlagi njihovega social­
nega položaja. V skladu s to klasifikacijo obstoje tudi različne vrste nra­
vstvenih oziroma obrednih pravil, po katerih naj bi se posamezniki rav­
nali:
君有君之道, 臣有臣之道
Knez nosi v sebi nravstveni princip kneza, podložnik pa nosi v sebi nravstveni princip
podložnika. (Zhu 2014, Ren yi li zhi, Fu ming yi, 16)
Na področju obrednosti (nravnosti) in etike je Zhu Xi prispe­
val veliko novega s svojo teorijo o »sredini«, katero je ponovno posta­
vil v ospredje. Zato ni slučaj, da je v uradni konfucijanski kanon vklju­
čil tudi delo, ki so ga pripisovali samemu Konfuciju, namreč Nauk o sre-
dini (中庸). Ponovno je poudaril idejo o »sredini« kot kvaliteti, v kate­
ri se duh zbira okrog središča, kar ustreza tudi tradicionalnemu nazivu
kitajske države, namreč »cesarstvu Sredine« (中國). Kdor se drži sredi­
ne, tako Zhu Xi, ta bo avtomatično živel v skladu z vsemi kvalitetami, ki
so v neokonfucianizmu veljale za osnovo človeškega bivanja, ki predsta­
vlja združitev vseh mogočih sfer, harmonično ravnotežje vseh mogočih
nasprotij ob hkratnem obstoju slojev in razlik. Teh kvalitet ne gre ena­
čiti s kompromisi, kajti sredina se ni vzpostavljala in ni bila dojeta kot
na primer točka, ki nastane šele z medsebojnimi vplivi nasprotij, temveč
prav nasprotno: tukaj gre za sredino, ki je ravno zato sredina, ker se niko­
li ne premakne, saj uteleša nepremakljiv kriterij za vsa možna nasprotja.
To je celotno področje socialne nravnosti (obrednosti) prekrilo s tenčico