Page 85 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 85
teorije države kot izraz razmerja med posameznikom
in družbo: konvencija 85
tudi ponovno oživitev mističnih tradicij konfucijanstva. Zhu Xi je sta
rodavne mistične ideje izvornega konfucijanstva vpletel v tedanji uradni
konfucijanski kanon. Tako je poudarjal pomen Štirih knjig (四書) kon
fucianizma, ki so zato kmalu postale celo važnejše od Petih klasikov (五
經). Pri tem gre za naslednja dela:
Lun yu (論語, Razprave),
Da xue (大學, Velika učenost),
Zhong yong (中庸, Nauk o sredini),
Mengzi (孟子, Mencij).
Sam je bil mnenja, da predstavljajo njegovi komentarji k »Štirim kji
gam« njegovo najpomembnejše delo. Praktične posledice teh interpreta
cij pa so kmalu pridobile tudi ogromen politični pomen. V letu 1313 je
mongolski cesar Ren Zong 仁宗 dinastije Yuan odredil uporabo uradne
interpretacije kanonskih del Zhu Xija kot edini kriterij državnih izpi
tov. Ta praksa se je nadaljevala tudi v obdobjih dinastij Ming (明, 1328–
1644) in Qing (清, 1644–1911).
Bistveni del Zhu Xijevega nauka tvorijo metafizične teorije. Med
tem ko je bila v evropski zgodovini politična stvarnost le redko poveza
na z metafizičnimi ali celo mističnimi pojmi, so le-ti v okviru Zhu Xi
jevih interpretacij tvorili osnovo etične utemeljitve sistema, na katerem
je temeljila organizacija družbe in države. Šele ta osnova je sploh omo
gočila naraščajočo ideologizacijo politike, ki je od enajstega stoletja na
prej predstavljala bistveno specifično značilnost strukture kitajske dr
žavnosti.
Zhu Xi se je zelo obširno ukvarjal s pojmom daota, ki je zanj, tako
kot za večino ostalih konfucijancev, predstavljal najvišji nravstveni za
kon. Njegovo obravnavanje daota mu je v L. R. Kitajski občasno zagoto
vilo celo sloves daoističnega filozofa, v kar pa velja podvomiti:
南宋著名道學家中, 最有代表性的是朱熹.
Zhu Xi je bil najznamenitejši predstavnik daoistične filozofije v obdobju južne dina
stije Song.« (Hou 1980, 304)
Objektivna vrednost daota je izpeljana iz objektivne vrednosti
osnovnega principa »Li 理«, ki tvori osrednji pojem Zhu Xijeve filozo
fije (prim. prejšnje poglavje). Njegova formalna pojavna oblika na nra
vstveno-etičnem področju se izraža v konceptu »obrednosti« (li 礼).
Le-ta predstavlja celovit sistem osnovnih pravil praktične morale. Ta
pravila seveda vsebujejo objektivno kakovost, tako kot je objektiven tudi
in družbo: konvencija 85
tudi ponovno oživitev mističnih tradicij konfucijanstva. Zhu Xi je sta
rodavne mistične ideje izvornega konfucijanstva vpletel v tedanji uradni
konfucijanski kanon. Tako je poudarjal pomen Štirih knjig (四書) kon
fucianizma, ki so zato kmalu postale celo važnejše od Petih klasikov (五
經). Pri tem gre za naslednja dela:
Lun yu (論語, Razprave),
Da xue (大學, Velika učenost),
Zhong yong (中庸, Nauk o sredini),
Mengzi (孟子, Mencij).
Sam je bil mnenja, da predstavljajo njegovi komentarji k »Štirim kji
gam« njegovo najpomembnejše delo. Praktične posledice teh interpreta
cij pa so kmalu pridobile tudi ogromen politični pomen. V letu 1313 je
mongolski cesar Ren Zong 仁宗 dinastije Yuan odredil uporabo uradne
interpretacije kanonskih del Zhu Xija kot edini kriterij državnih izpi
tov. Ta praksa se je nadaljevala tudi v obdobjih dinastij Ming (明, 1328–
1644) in Qing (清, 1644–1911).
Bistveni del Zhu Xijevega nauka tvorijo metafizične teorije. Med
tem ko je bila v evropski zgodovini politična stvarnost le redko poveza
na z metafizičnimi ali celo mističnimi pojmi, so le-ti v okviru Zhu Xi
jevih interpretacij tvorili osnovo etične utemeljitve sistema, na katerem
je temeljila organizacija družbe in države. Šele ta osnova je sploh omo
gočila naraščajočo ideologizacijo politike, ki je od enajstega stoletja na
prej predstavljala bistveno specifično značilnost strukture kitajske dr
žavnosti.
Zhu Xi se je zelo obširno ukvarjal s pojmom daota, ki je zanj, tako
kot za večino ostalih konfucijancev, predstavljal najvišji nravstveni za
kon. Njegovo obravnavanje daota mu je v L. R. Kitajski občasno zagoto
vilo celo sloves daoističnega filozofa, v kar pa velja podvomiti:
南宋著名道學家中, 最有代表性的是朱熹.
Zhu Xi je bil najznamenitejši predstavnik daoistične filozofije v obdobju južne dina
stije Song.« (Hou 1980, 304)
Objektivna vrednost daota je izpeljana iz objektivne vrednosti
osnovnega principa »Li 理«, ki tvori osrednji pojem Zhu Xijeve filozo
fije (prim. prejšnje poglavje). Njegova formalna pojavna oblika na nra
vstveno-etičnem področju se izraža v konceptu »obrednosti« (li 礼).
Le-ta predstavlja celovit sistem osnovnih pravil praktične morale. Ta
pravila seveda vsebujejo objektivno kakovost, tako kot je objektiven tudi
