Page 84 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 84
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
Kitajski označevala moralo oziroma splošne moralne zakonitosti. Feng
Youlan je o tem zapisal:
Človek mora živeti v skladu s temi in ostalimi etičnimi zakoni. (Feng 1934, 523)
Če temu ni tako, potem posameznik razbije harmonični medseboj
ni vpliv yina in yanga. Zato ga je potrebno kaznovati, da se lahko ta har
monija ponovno vzpostavi:
Če nimamo ustreznih kazni, se bo razpasla hudobija. Če se spodaj nabira hudobi
ja, se zgoraj rodi sovraštvo in gnev. Če ni harmonije med zgornjim in spodnjim, se
podre skladnost med yinom in yangom, kar privede do abnormalnosti in katastrof.
(ibid., 531)
Tako Dong Zhongshu potrebo po kaznih ni utemeljil samo z etič
nega, temveč tudi z metafizičnega vidika. Po njegovem mnenju mora po
sameznik svojo naravo vestno razvijati v smeri, ki jo nakazujejo moralni
zakoni, saj le-ti tvorijo osnovo kulture in civilizacije.
Neokonfucijanska filozofija
Zaradi svoje utemeljene boječnosti in pristranosti, pa tudi zaradi vseob
sežne popolnosti Dongovega sistema, se kitajskim izobražencem vse do
19. stoletja ni posrečilo, da bi ustvarili bistveno alternativo k tej vlada
joči ortodoksiji oblasti, katere sestavni del so bili tudi sami. Zato so bile
državne teorije kasnejših obdobij praviloma omejene na neobhodna pri
lagajanja in korekture obstoječega koncepta. Sem sodi zlasti povezova
nje konfucijanskih in daoističnih elementov z budističnimi v okviru prej
omenjenega neokonfucianizma dinastije Song (960–1280) (prim. Fran
ke in Steiger 1978, 1298)
Njegov utemeljitelj Zhu Xi, eden največjih in najvplivnejših kitaj
skih filozofov, ki pa je hkrati predstavljal tudi tistega moža, ki je bil bolj
od kogar koli drugega odgovoren za duhovno nepremičnost, ki je s ča
som postajala vse fatalnejša in vse bolj opazna. Čeprav je neokonfucia
nizem že pred njim predstavljal ohromljujočo silo, ob kateri so se lahko
zlomili, vsi pogumni reformni poskusi Wang Anshija (1021–1086), ki bi
kitajski zgodovini morda lahko popolnoma spremenili smer, pa je bil on
tisti, katerega delovanje je na vseh najpomembnejših področjih odločil
no obrezalo kakršne koli možnosti razmišljanja o alternativah. (prim.
Bauer 1974, 293)
Zelo velik vpliv kot steber političnega sistema je imela na primer
njegova interpretacija zgodovine. Hkrati pa pomeni neokonfucianizem
Kitajski označevala moralo oziroma splošne moralne zakonitosti. Feng
Youlan je o tem zapisal:
Človek mora živeti v skladu s temi in ostalimi etičnimi zakoni. (Feng 1934, 523)
Če temu ni tako, potem posameznik razbije harmonični medseboj
ni vpliv yina in yanga. Zato ga je potrebno kaznovati, da se lahko ta har
monija ponovno vzpostavi:
Če nimamo ustreznih kazni, se bo razpasla hudobija. Če se spodaj nabira hudobi
ja, se zgoraj rodi sovraštvo in gnev. Če ni harmonije med zgornjim in spodnjim, se
podre skladnost med yinom in yangom, kar privede do abnormalnosti in katastrof.
(ibid., 531)
Tako Dong Zhongshu potrebo po kaznih ni utemeljil samo z etič
nega, temveč tudi z metafizičnega vidika. Po njegovem mnenju mora po
sameznik svojo naravo vestno razvijati v smeri, ki jo nakazujejo moralni
zakoni, saj le-ti tvorijo osnovo kulture in civilizacije.
Neokonfucijanska filozofija
Zaradi svoje utemeljene boječnosti in pristranosti, pa tudi zaradi vseob
sežne popolnosti Dongovega sistema, se kitajskim izobražencem vse do
19. stoletja ni posrečilo, da bi ustvarili bistveno alternativo k tej vlada
joči ortodoksiji oblasti, katere sestavni del so bili tudi sami. Zato so bile
državne teorije kasnejših obdobij praviloma omejene na neobhodna pri
lagajanja in korekture obstoječega koncepta. Sem sodi zlasti povezova
nje konfucijanskih in daoističnih elementov z budističnimi v okviru prej
omenjenega neokonfucianizma dinastije Song (960–1280) (prim. Fran
ke in Steiger 1978, 1298)
Njegov utemeljitelj Zhu Xi, eden največjih in najvplivnejših kitaj
skih filozofov, ki pa je hkrati predstavljal tudi tistega moža, ki je bil bolj
od kogar koli drugega odgovoren za duhovno nepremičnost, ki je s ča
som postajala vse fatalnejša in vse bolj opazna. Čeprav je neokonfucia
nizem že pred njim predstavljal ohromljujočo silo, ob kateri so se lahko
zlomili, vsi pogumni reformni poskusi Wang Anshija (1021–1086), ki bi
kitajski zgodovini morda lahko popolnoma spremenili smer, pa je bil on
tisti, katerega delovanje je na vseh najpomembnejših področjih odločil
no obrezalo kakršne koli možnosti razmišljanja o alternativah. (prim.
Bauer 1974, 293)
Zelo velik vpliv kot steber političnega sistema je imela na primer
njegova interpretacija zgodovine. Hkrati pa pomeni neokonfucianizem
