Page 83 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 83
teorije države kot izraz razmerja med posameznikom
in družbo: konvencija 83
dejansko v marsikaterem pogledu predstavljal idejno osnovo legalizma, kajti na ta na
čin ni bilo potrebno zapuščati konfucijanskih tal. Po drugi strani pa je k Xunzijevim
učencem sodil tudi Han Fezi in to dejstvo je njegovo ime seveda neposredno povezova
lo z legalizmom. Zato je bilo težko njegove ideje razširjati kot idealne. Srednja pot, za
katero so se naposled odločili, je posebno poudarjala in razvijala ritualne knjige, v ka
terih je zbran zelo heterogen material. Ker pa je v tematskem pogledu kljub vsemu tvo
rila enoto, jo je bilo potrebno samo reinterpretirati in že se je lahko strnila tudi v notra
njo celoto. (Bauer 1974, 108)
Glavni utemeljitelj te konfucijanske državne in vladarske doktrine
je bil, kot rečeno, Dong Zhongshu (179–104 pr. n. št.), eden najznameni
tejših izobražencev dinastije Han. V svojih teorijah je elemente zgodnje
konfucijanske etike in njenih kozmoloških špekulacij združil z legali
stičnim, centralno ustrojenim sistemom zakonov in kolektivne odgovor
nosti oziroma kontrole. Celotni teoretični koncept organizacije družbe
je pri Dong Zhongshuju temeljil na premisi medsebojnega vpliva med
človekom in naravo (nebom). Tako je nastal celovit, vseobsežen sistem
ustrezanj med kozmičnimi elementi in vsemi pojavnimi oblikami in la
stnostmi človeške družbe. S tem je Dong Zhongshu odločilno vplival ne
samo na neposredno politično dogajanje svojega časa, temveč tudi na ce
lotno kitajsko miselnost kasnejših obdobij.
Etični vidiki njegovih državnih teorij so povzeti v nauku o »treh bi
stvenih faktorjih« (san gang 三綱) in »petih osnovnih pravilih« (wu
chang 五常/wu ji 五級). »Trije bistveni faktorji« pomenijo tri vrste
medčloveških odnosov, ki so bili po njegovem mnenju osnovni: (vladar
podložnik, oče-sin, moški-ženska). K »petim osnovnim pravilom« pa
sodijo:
ren (仁, človečnost),
yi (義, pravičnost),
li (禮, obred, ritual, nravnost),
zhi (智, modrost),
xin (信, zaupanje, zanesljivost).
Te tri bistvene faktorje in teh pet osnovnih pravil so Dongovi učen
ci pogosto med seboj povezovali v najrazličnejše kombinacije, čeprav on
sam teh povezav nikoli ni posebej poudarjal.
Iz petih osnovnih pravil je sestavljena krepost posameznika, iz treh
bistvenih faktorjev pa etika celotne družbe. Skovanka iz obeh izrazov
»gangchang« (綱常, bistveni fakor – osnovno pravilo) je v tradicionalni
in družbo: konvencija 83
dejansko v marsikaterem pogledu predstavljal idejno osnovo legalizma, kajti na ta na
čin ni bilo potrebno zapuščati konfucijanskih tal. Po drugi strani pa je k Xunzijevim
učencem sodil tudi Han Fezi in to dejstvo je njegovo ime seveda neposredno povezova
lo z legalizmom. Zato je bilo težko njegove ideje razširjati kot idealne. Srednja pot, za
katero so se naposled odločili, je posebno poudarjala in razvijala ritualne knjige, v ka
terih je zbran zelo heterogen material. Ker pa je v tematskem pogledu kljub vsemu tvo
rila enoto, jo je bilo potrebno samo reinterpretirati in že se je lahko strnila tudi v notra
njo celoto. (Bauer 1974, 108)
Glavni utemeljitelj te konfucijanske državne in vladarske doktrine
je bil, kot rečeno, Dong Zhongshu (179–104 pr. n. št.), eden najznameni
tejših izobražencev dinastije Han. V svojih teorijah je elemente zgodnje
konfucijanske etike in njenih kozmoloških špekulacij združil z legali
stičnim, centralno ustrojenim sistemom zakonov in kolektivne odgovor
nosti oziroma kontrole. Celotni teoretični koncept organizacije družbe
je pri Dong Zhongshuju temeljil na premisi medsebojnega vpliva med
človekom in naravo (nebom). Tako je nastal celovit, vseobsežen sistem
ustrezanj med kozmičnimi elementi in vsemi pojavnimi oblikami in la
stnostmi človeške družbe. S tem je Dong Zhongshu odločilno vplival ne
samo na neposredno politično dogajanje svojega časa, temveč tudi na ce
lotno kitajsko miselnost kasnejših obdobij.
Etični vidiki njegovih državnih teorij so povzeti v nauku o »treh bi
stvenih faktorjih« (san gang 三綱) in »petih osnovnih pravilih« (wu
chang 五常/wu ji 五級). »Trije bistveni faktorji« pomenijo tri vrste
medčloveških odnosov, ki so bili po njegovem mnenju osnovni: (vladar
podložnik, oče-sin, moški-ženska). K »petim osnovnim pravilom« pa
sodijo:
ren (仁, človečnost),
yi (義, pravičnost),
li (禮, obred, ritual, nravnost),
zhi (智, modrost),
xin (信, zaupanje, zanesljivost).
Te tri bistvene faktorje in teh pet osnovnih pravil so Dongovi učen
ci pogosto med seboj povezovali v najrazličnejše kombinacije, čeprav on
sam teh povezav nikoli ni posebej poudarjal.
Iz petih osnovnih pravil je sestavljena krepost posameznika, iz treh
bistvenih faktorjev pa etika celotne družbe. Skovanka iz obeh izrazov
»gangchang« (綱常, bistveni fakor – osnovno pravilo) je v tradicionalni
