Page 81 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

teorije države kot izraz razmerja med posameznikom
in družbo: konvencija 81

Kolektivna odgovornost

Pod cesarjem Wu Dijem 武帝 (156–187 pr. n. št.) je bil konfucianizem
povzdignjen v državno ideologijo. Legalizem je bil sicer uradno zatiran,
tako kot vse ostale šole, vendar je nova konfucijanska državna ideologija
v sebi asimilirala nemalo elementov legalističnega nauka, zlasti, kar za­
deva pravni sistem. V. A. Rubin je o tem zapisal:

Legalizem je imel posebno velik vpliv na legislaturo kitajskega imperija. To je tudi raz­
laga za dejstvo, da so pravni kodeksi Kitajske v vseh kasnejših dinastičnih obdobjih po­
udarjali vprašanje kaznovanja in celo v zadevah, ki niso bile povezane z zločini, več­
krat naletimo na standardno formulo »vsak, kdor stori to in to, mora biti tako in tako
kaznovan«. Legalizem je prav tako vtisnil svoj pečat sami naravi sodnih procesov. Od­
vetniki se jih niso smeli udeleževati in sodišča so delovala na podlagi predpostavke, da
je obtoženec kriv, vse dokler ne dokaže svoje nedolžnosti. Tudi praksa mučenja za iz­
siljevanje priznanj je izhajala iz legalistične teorije. Isto velja za idejo kolektivne odgo­
vornosti, ki je po zakonu dovoljevala likvidacijo vseh članov družinskega klana obto­
ženca. Najnovejše raziskave kažejo na nujno potrebo ponovne preveritve teze, po ka­
teri naj bi bila tradicionalna kitajska vlada izključno konfucijanske narave, in katere
doslej nihče ni prevpraševal.5 (Rubin 1976, 87)
Prevzem legalističnih elementov v konfucijansko državno doktrino
jasno kaže, da je dinastija Han predstavljala več, kot pa samo kronološko
naslednico dinastije Qin (edinega obdobja, v katerem je bil legalistični
nauk uporabljen tudi v praksi). Čeprav so se vladarji dinastije Han ideo­
loško vselej distancirali od svoje predhodnice, pa so vendarle od nje pre­
vzeli vrsto gospodarskih struktur in z njimi povezanih vidikov družbe­
ne ureditve.
Prva vlada dinastije Han je najprej stabilizirala poenotenje države,
ki je bilo doseženo v obdobju dinastije Qin. Hanski vladarji so od dina­
stije Qin prevzeli koncept politične enotnosti in se poleg tega lotili raz­
vijanja novega politično-gospodarskega sistema, katerega zasnove je prav
tako oblikovala država Qin.
Fevdni sistem je bil v tem času že popolnoma propadel in na Ki­
tajskem se je pričel razvijati nov vladajoči sloj, ki ga pri nas zaradi po­
manjkanja ustreznejšega izraza največkrat imenujemo »plemenitniki«.
Plemenitnike je sestavljala vrsta velikih družinskih klanov, katerih go­
spodarska osnova je bilo lastništvo veleposestev. Večinoma so živeli od
dohodkov zakupnin. Ponavadi je en del klana upravljal matično pose­

5 Ta teza je bila medtem že večkrat dokazana in sodi k splošno veljavnim predpostavkam sodobne
sinologije (gl. Rošker 2013, 92ff).