Page 82 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 82
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
stvo, drugi pa je živel v prestolnici oziroma v upravnih enotah posame
znih provinc, kjer so delovali kot državni uradniki. Tak sistem je klanom
omogočal dvojno varnost oziroma dvojno oblast: politično in ekonom
sko. Najpomembnejši predpogoj te oblasti pa so seveda tvorile močne in
terne družinske povezave. Le-te pa predstavljajo pomemben sestavni del
konfucijanske družbene ideologije:
Ne glede na mogočen vpliv legalistične teorije na legislaturo kitajskega cesarstva je za
nimivo dejstvo, da je dinastija Han konfucijanski princip družinskih povezav vredno
tila višje kot obveznosti do države. (Rubin 1976, 68)
Nova državna ideologija je torej brezdvomno služila tudi interesom
tega novega sloja, katerim se je večkrat moral podrediti tudi sam cesar.
Nove antagonistične konstituente enote države in družbe so s tem tvorili:
a) vladar,
b) plemeniti uradniki,
c) ljudstvo.
Dinastija Han je sicer ohranila celotno politično organizacijo dina
stije Qin, vendar je cesar Wu Di odpustil vse uradnike, ki so delovali v
skladu z legalističnimi teorijami. Na predlog Dong Zhongshuja je bila
konfucijanska šola povzdignjena v vladajoč idejni sistem in na državnih
šolah ni bilo dovoljeno poučevati nobenih drugih teorij. Seveda ni po
trebno posebej poudarjati, da je konfucianizem tvoril tudi osnovo na
novo vpeljanega sistema državnih izpitov.
Plemenitniški uradniki, ki so se bili prekalili v teh izpitih, so se v
konfliktih z interesi vladarja največkrat kar dobro obnesli:
Tako je nekakšna šizofrenija v koncepciji napol legalistične in napol konfucijanske dr
žave v najboljšem primeru privedla do delitve oblasti: vladar in uradniki so drug dru
gega nadzorovali. (Bauer 1974, 26)
Bauer opisuje tudi proces vpeljevanja in konsolidacije te nove držav
ne teorije, ki je vse do 19. stoletja ostala merodajna za politično sfero Ki
tajske.
Prav tako, kot je dinastija Han na političnem področju poskusila povezati enotno in
na province razdeljeno državo, katere ustroj je prevzela od dinastije Qin, z idejo fev
dalnega imperija iz obdobja dinastije Zhou, s tem, da je poskušala sredi te enotne dr
žave ustanoviti posamezne fevde v obliki otočkov, ki pa seveda nikoli niso imeli posebno
dolgega življenja, je poskušala tudi legalistično doktrino utemeljiti s konfucijanskimi
koncepti. V ta namen se je kot najbolj primeren izkazal Xunzijev nauk, saj je prav on
stvo, drugi pa je živel v prestolnici oziroma v upravnih enotah posame
znih provinc, kjer so delovali kot državni uradniki. Tak sistem je klanom
omogočal dvojno varnost oziroma dvojno oblast: politično in ekonom
sko. Najpomembnejši predpogoj te oblasti pa so seveda tvorile močne in
terne družinske povezave. Le-te pa predstavljajo pomemben sestavni del
konfucijanske družbene ideologije:
Ne glede na mogočen vpliv legalistične teorije na legislaturo kitajskega cesarstva je za
nimivo dejstvo, da je dinastija Han konfucijanski princip družinskih povezav vredno
tila višje kot obveznosti do države. (Rubin 1976, 68)
Nova državna ideologija je torej brezdvomno služila tudi interesom
tega novega sloja, katerim se je večkrat moral podrediti tudi sam cesar.
Nove antagonistične konstituente enote države in družbe so s tem tvorili:
a) vladar,
b) plemeniti uradniki,
c) ljudstvo.
Dinastija Han je sicer ohranila celotno politično organizacijo dina
stije Qin, vendar je cesar Wu Di odpustil vse uradnike, ki so delovali v
skladu z legalističnimi teorijami. Na predlog Dong Zhongshuja je bila
konfucijanska šola povzdignjena v vladajoč idejni sistem in na državnih
šolah ni bilo dovoljeno poučevati nobenih drugih teorij. Seveda ni po
trebno posebej poudarjati, da je konfucianizem tvoril tudi osnovo na
novo vpeljanega sistema državnih izpitov.
Plemenitniški uradniki, ki so se bili prekalili v teh izpitih, so se v
konfliktih z interesi vladarja največkrat kar dobro obnesli:
Tako je nekakšna šizofrenija v koncepciji napol legalistične in napol konfucijanske dr
žave v najboljšem primeru privedla do delitve oblasti: vladar in uradniki so drug dru
gega nadzorovali. (Bauer 1974, 26)
Bauer opisuje tudi proces vpeljevanja in konsolidacije te nove držav
ne teorije, ki je vse do 19. stoletja ostala merodajna za politično sfero Ki
tajske.
Prav tako, kot je dinastija Han na političnem področju poskusila povezati enotno in
na province razdeljeno državo, katere ustroj je prevzela od dinastije Qin, z idejo fev
dalnega imperija iz obdobja dinastije Zhou, s tem, da je poskušala sredi te enotne dr
žave ustanoviti posamezne fevde v obliki otočkov, ki pa seveda nikoli niso imeli posebno
dolgega življenja, je poskušala tudi legalistično doktrino utemeljiti s konfucijanskimi
koncepti. V ta namen se je kot najbolj primeren izkazal Xunzijev nauk, saj je prav on
