Page 80 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 80
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
tudi družbeni zakoni zagotovijo urejenost in neoporečno delovanje člo
veških skupnosti.
Znotraj tega tehnicistično determiniranega sistema, ki je določen z
mehanizmi nagrajevanja in kaznovanja se tudi Han Fei, podobno kot
Shang Yang, zavzema za stroge kazni, kajti po njegovem mnenju mile
kazni niso dovolj učinkovite in zločincem ne preprečujejo izvajanja ka
znivih dejanj. Tudi Han Feijeva teorija ustrahovanja temelji na racional
ni osnovi. Mile kazni po njegovem mnenju zato niso učinkovite, ker so
koristi, ki jih imajo ljudje od zločinov, večje, kot pa nevarnost, ki jim za
radi tega grozi. Zato je Han Fei zapisal:
夫嚴刑重罰者，民之所惡也，而國之所以治也；哀憐百姓、輕
刑罰者，民之所喜，而國之所以危也。聖人為法國者，必逆於
世，而順於道德。
Ljudstvo sovraži težke in stroge kazni, država pa ima v njih temelj svoje vladavine.
Ljudstvo ljubi sočutje do državljanov in mile kazni, vendar vse to ogroža državo.
Modrec bo v državi vpeljal takšne zakone, ki niso v skladu z navadnimi idejami ljud
stva, zato pa ustrezajo daotu in kreposti. (Han 2014, Jian jie shi chen, 3)
Forkejev komentar k tej izjavi se glasi:
Ni prav verjetno, da bi se avtor Dao de jinga4 s tem strinjal. (Forke 1934b, I., 479)
Han Fei je zločine primerjal z boleznijo, kazni pa z zdravilom:
夫彈痤者痛，飲藥者苦，為苦憊之故，不彈痤、飲藥，則身不
活、病不已矣。
Kadar iztisnemo gnojno bulo, nas to boli in zdravila, ki jih moramo jemati, kadar
smo bolni, so večkrat grenka. Zato bolniki trpijo. Če pa gnojnih bul ne bi iztiskali in če
ne bi jemali zdravil, naše telo ne bi preživelo in bolezni ne bi bilo moč ozdraviti. (Han
2014, Liu fan, 2)
Za razliko od Shang Yanga, ki je vse etične norme radikalno od
klanjal, se je Han Fei zavzemal za pravične vladarje. Ti naj bi bili sicer
strogi, vendar ne kruti. Ampak Han Fei tega ni utemeljil z nikakršni
mi naddružbenimi moralnimi vrednotami, temveč spet z racionalno,
popolnoma pragmatično logiko: krutost in despotizem vodita do vstaj
in uporov.
4 Laozi 老子, osrednji predstavnik klasičnega daoizma.
tudi družbeni zakoni zagotovijo urejenost in neoporečno delovanje člo
veških skupnosti.
Znotraj tega tehnicistično determiniranega sistema, ki je določen z
mehanizmi nagrajevanja in kaznovanja se tudi Han Fei, podobno kot
Shang Yang, zavzema za stroge kazni, kajti po njegovem mnenju mile
kazni niso dovolj učinkovite in zločincem ne preprečujejo izvajanja ka
znivih dejanj. Tudi Han Feijeva teorija ustrahovanja temelji na racional
ni osnovi. Mile kazni po njegovem mnenju zato niso učinkovite, ker so
koristi, ki jih imajo ljudje od zločinov, večje, kot pa nevarnost, ki jim za
radi tega grozi. Zato je Han Fei zapisal:
夫嚴刑重罰者，民之所惡也，而國之所以治也；哀憐百姓、輕
刑罰者，民之所喜，而國之所以危也。聖人為法國者，必逆於
世，而順於道德。
Ljudstvo sovraži težke in stroge kazni, država pa ima v njih temelj svoje vladavine.
Ljudstvo ljubi sočutje do državljanov in mile kazni, vendar vse to ogroža državo.
Modrec bo v državi vpeljal takšne zakone, ki niso v skladu z navadnimi idejami ljud
stva, zato pa ustrezajo daotu in kreposti. (Han 2014, Jian jie shi chen, 3)
Forkejev komentar k tej izjavi se glasi:
Ni prav verjetno, da bi se avtor Dao de jinga4 s tem strinjal. (Forke 1934b, I., 479)
Han Fei je zločine primerjal z boleznijo, kazni pa z zdravilom:
夫彈痤者痛，飲藥者苦，為苦憊之故，不彈痤、飲藥，則身不
活、病不已矣。
Kadar iztisnemo gnojno bulo, nas to boli in zdravila, ki jih moramo jemati, kadar
smo bolni, so večkrat grenka. Zato bolniki trpijo. Če pa gnojnih bul ne bi iztiskali in če
ne bi jemali zdravil, naše telo ne bi preživelo in bolezni ne bi bilo moč ozdraviti. (Han
2014, Liu fan, 2)
Za razliko od Shang Yanga, ki je vse etične norme radikalno od
klanjal, se je Han Fei zavzemal za pravične vladarje. Ti naj bi bili sicer
strogi, vendar ne kruti. Ampak Han Fei tega ni utemeljil z nikakršni
mi naddružbenimi moralnimi vrednotami, temveč spet z racionalno,
popolnoma pragmatično logiko: krutost in despotizem vodita do vstaj
in uporov.
4 Laozi 老子, osrednji predstavnik klasičnega daoizma.
