Page 79 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 79
teorije države kot izraz razmerja med posameznikom
in družbo: konvencija 79
se tudi v pogledu države držijo principov ne-delovanja, torej tudi ne-vladanja, anar
hije. Daoisti omalovažujejo vso prisilo in vse zakone. (Forke 1934a, 75)
Han Feijevo videnje družbenega ustroja je izrazito tehnično-meha
nistično. Politične posledice tovrstnega videnja so razvidne tudi iz nasle
dnjega citata:
用眾而舍寡。
Pomembne so množice, ne ozirajmo se na manjšine. (Han 2014, Xian xue, 8)
Kot rečeno, je to izhodišče vladajoča interpretacija L. R. Kitajske
označila za prvo zasnovo kitajskih spoznavnih teorij. Hou Wailu vidi iz
vor takšne spoznavne teorije v njegovi interpretaciji strukturnega prin
cipa (li 理). (Poleg osnovnega principa dao 道razlikuje Han Fei namreč
še vrsto posamičnih principov, katere dao ustvarja, in ki se pojavljajo v
najrazličnejših stvareh in oblikah. Imenuje jih »li« ; ta strukturni prin
cip se pri njem manifestira kot različne kvalitete, značilnosti, ali lastno
sti objektov resničnosti. Han Fei je zapisal:
凡理者,方圓、短長、麤靡、堅脆之分也。
Vse strukturne principe lahko razdelimo v kvadrataste in okrogle, dolge in kratke, gro
be in fine, trde in lomljive. (ibid., Jie Lao, 25)
V poglavju o Laoziju pa navaja:
短長、大小、方圓、堅脆、輕重、白黑之謂理。理定而物易割
也。…。故欲成方圓而隨其規矩,則萬事之功形矣。
Dolgo in kratko, veliko in majhno, trdo in lomljivo, lahko in težko, belo in črno, vse to
so strukturne lastnosti stvari. Ko enkrat določimo osnovno strukturno lastnost stvari,
jih je lahko razlikovati. Če sledimo zakonitostim teh lastnosti, bomo lahko učinkovito
uporabljali vse stvari. (ibid., 29)
Kot vidimo, strukturnih lastnosti ni mogoče ločiti od objektivne re
sničnosti stvari, katero opredeljuje, kajti samo, kadar imamo objektivno
stvar, lahko govorimo tudi o njeni dolžini, velikosti, barvi in ostalih zna
čilnostih oziroma lastnostih. Različne stvari imajo različne značilnosti
in lastnosti. To je mišljeno z izrazom »lastnosti vsega obstoječega«. Po
leg tega Han Fei navaja, da je lastnosti določene stvari mogoče spozna
ti. Če hočemo spoznati dao, moramo najprej spoznati različne lastno
sti različnih stvari. To pomeni, da se ne moremo zmotiti, če le sledimo
zakonitostim vseh stvari. Tako kot zakonitosti objektivnega sveta zago
tavljajo, da kozmos neoporečno deluje v teku procesa naravnega razvo
ja, in da zato v naravi vlada red, preglednost in možnost nadzora, lahko
in družbo: konvencija 79
se tudi v pogledu države držijo principov ne-delovanja, torej tudi ne-vladanja, anar
hije. Daoisti omalovažujejo vso prisilo in vse zakone. (Forke 1934a, 75)
Han Feijevo videnje družbenega ustroja je izrazito tehnično-meha
nistično. Politične posledice tovrstnega videnja so razvidne tudi iz nasle
dnjega citata:
用眾而舍寡。
Pomembne so množice, ne ozirajmo se na manjšine. (Han 2014, Xian xue, 8)
Kot rečeno, je to izhodišče vladajoča interpretacija L. R. Kitajske
označila za prvo zasnovo kitajskih spoznavnih teorij. Hou Wailu vidi iz
vor takšne spoznavne teorije v njegovi interpretaciji strukturnega prin
cipa (li 理). (Poleg osnovnega principa dao 道razlikuje Han Fei namreč
še vrsto posamičnih principov, katere dao ustvarja, in ki se pojavljajo v
najrazličnejših stvareh in oblikah. Imenuje jih »li« ; ta strukturni prin
cip se pri njem manifestira kot različne kvalitete, značilnosti, ali lastno
sti objektov resničnosti. Han Fei je zapisal:
凡理者,方圓、短長、麤靡、堅脆之分也。
Vse strukturne principe lahko razdelimo v kvadrataste in okrogle, dolge in kratke, gro
be in fine, trde in lomljive. (ibid., Jie Lao, 25)
V poglavju o Laoziju pa navaja:
短長、大小、方圓、堅脆、輕重、白黑之謂理。理定而物易割
也。…。故欲成方圓而隨其規矩,則萬事之功形矣。
Dolgo in kratko, veliko in majhno, trdo in lomljivo, lahko in težko, belo in črno, vse to
so strukturne lastnosti stvari. Ko enkrat določimo osnovno strukturno lastnost stvari,
jih je lahko razlikovati. Če sledimo zakonitostim teh lastnosti, bomo lahko učinkovito
uporabljali vse stvari. (ibid., 29)
Kot vidimo, strukturnih lastnosti ni mogoče ločiti od objektivne re
sničnosti stvari, katero opredeljuje, kajti samo, kadar imamo objektivno
stvar, lahko govorimo tudi o njeni dolžini, velikosti, barvi in ostalih zna
čilnostih oziroma lastnostih. Različne stvari imajo različne značilnosti
in lastnosti. To je mišljeno z izrazom »lastnosti vsega obstoječega«. Po
leg tega Han Fei navaja, da je lastnosti določene stvari mogoče spozna
ti. Če hočemo spoznati dao, moramo najprej spoznati različne lastno
sti različnih stvari. To pomeni, da se ne moremo zmotiti, če le sledimo
zakonitostim vseh stvari. Tako kot zakonitosti objektivnega sveta zago
tavljajo, da kozmos neoporečno deluje v teku procesa naravnega razvo
ja, in da zato v naravi vlada red, preglednost in možnost nadzora, lahko