Page 78 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 78
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
所以治者法也，所以亂者私也；法立，則莫得為私矣。」故
曰：道私者亂，道法者治。
Vlada se izvaja z zakoni, do vstaj pa prihaja zaradi interesov posameznikov. Ko bodo
sprejeti zakoni, si nihče več ne bo upal izražati lastnega mnenja. Zato pravim: kdor
podpira ideje posameznikov, pripravlja teren za vstaje; kdor pa podpira zakone, bo do
segel red. (Han 2014, Gui shi, 4)
Če vladar hoče, da bodo zakoni veljavni in učinkoviti, potrebuje
oblast oziroma avtoriteto (shi 势). Tako sta zakon in oblast tesno pove
zana. Hou Wailu je to načelo takole komentiral:
Istočasno se Han Fei v poglavju »Nan shi« zavzame za Shen Daovo teorijo, ki pravi,
da je pravni sistem učinkovitejši od človeške uprave, in da se zakon in oblast med seboj
dopolnjujeta. (Forke 1934a, 137)
Obrednost je potrebno nadomestiti z voljo za oblast. Vladar naj svo
jo zunanjo oblast ohranja z vojnami, notranjo pa z izvajanjem zakonov,
ki bodo lahko nadzorovali ljudstvo.
Hen Fei je mnenja, da je narobe, če mislimo, da lahko sreča v državi nastopi s pomočjo
dobrih del, pravičnosti, znanja in sposobnosti; ravno te lastnosti najbolj ogrožajo vla
darja in državo. Zato se tisti vladarji, ki razpolagajo z daotom, izogibajo dobrih del,
pravičnosti, znanja ter sposobnosti in vladajo samo s pomočjo zakonov. Šele tako v dr
žavi nastopi red in mir. (Bauer 1974, 101)
Han Fei namreč pravi:
吾以是明仁義愛惠之不足用，而嚴刑重罰之可以治國也。無
捶策之威，銜橛之備，雖造父不能以服馬。無規矩之法，繩
墨之端，雖王爾不能以成方圓。無威嚴之勢，賞罰之法，雖
堯、舜不能以為治。
Iz tega sledi, da človečnost, pravičnost, ljubezen in dobrota ni dovolj; samo s strogimi in
težkimi kaznimi je mogoče vladati državi. Brez biča in ostrog niti Zao Fu ne bi mogel
ukrotiti svojih konjev. Brez šestil in ravnil, brez meril in tuša niti Wang Er ne bi mo
gel risati svojih kvadratov in krogov. Tako niti Yao in Shun brez uporabe stroge avto
ritete in brez upoštevanja sistema nagrajevanja in kazni ne bi mogla vladati. (Han
2014, Jian jie shi chen, 5)
Podobno kot daoisti, torej tudi Han Fei absolutno zavrača konfuci
jansko moralo. Na področju uprave jo torej nadomesti z moralo oblasti
in prava. Tukaj torej sledi Shang Yangu in se odvrne od daoističnih na
čel, kajti le-ta
所以治者法也，所以亂者私也；法立，則莫得為私矣。」故
曰：道私者亂，道法者治。
Vlada se izvaja z zakoni, do vstaj pa prihaja zaradi interesov posameznikov. Ko bodo
sprejeti zakoni, si nihče več ne bo upal izražati lastnega mnenja. Zato pravim: kdor
podpira ideje posameznikov, pripravlja teren za vstaje; kdor pa podpira zakone, bo do
segel red. (Han 2014, Gui shi, 4)
Če vladar hoče, da bodo zakoni veljavni in učinkoviti, potrebuje
oblast oziroma avtoriteto (shi 势). Tako sta zakon in oblast tesno pove
zana. Hou Wailu je to načelo takole komentiral:
Istočasno se Han Fei v poglavju »Nan shi« zavzame za Shen Daovo teorijo, ki pravi,
da je pravni sistem učinkovitejši od človeške uprave, in da se zakon in oblast med seboj
dopolnjujeta. (Forke 1934a, 137)
Obrednost je potrebno nadomestiti z voljo za oblast. Vladar naj svo
jo zunanjo oblast ohranja z vojnami, notranjo pa z izvajanjem zakonov,
ki bodo lahko nadzorovali ljudstvo.
Hen Fei je mnenja, da je narobe, če mislimo, da lahko sreča v državi nastopi s pomočjo
dobrih del, pravičnosti, znanja in sposobnosti; ravno te lastnosti najbolj ogrožajo vla
darja in državo. Zato se tisti vladarji, ki razpolagajo z daotom, izogibajo dobrih del,
pravičnosti, znanja ter sposobnosti in vladajo samo s pomočjo zakonov. Šele tako v dr
žavi nastopi red in mir. (Bauer 1974, 101)
Han Fei namreč pravi:
吾以是明仁義愛惠之不足用，而嚴刑重罰之可以治國也。無
捶策之威，銜橛之備，雖造父不能以服馬。無規矩之法，繩
墨之端，雖王爾不能以成方圓。無威嚴之勢，賞罰之法，雖
堯、舜不能以為治。
Iz tega sledi, da človečnost, pravičnost, ljubezen in dobrota ni dovolj; samo s strogimi in
težkimi kaznimi je mogoče vladati državi. Brez biča in ostrog niti Zao Fu ne bi mogel
ukrotiti svojih konjev. Brez šestil in ravnil, brez meril in tuša niti Wang Er ne bi mo
gel risati svojih kvadratov in krogov. Tako niti Yao in Shun brez uporabe stroge avto
ritete in brez upoštevanja sistema nagrajevanja in kazni ne bi mogla vladati. (Han
2014, Jian jie shi chen, 5)
Podobno kot daoisti, torej tudi Han Fei absolutno zavrača konfuci
jansko moralo. Na področju uprave jo torej nadomesti z moralo oblasti
in prava. Tukaj torej sledi Shang Yangu in se odvrne od daoističnih na
čel, kajti le-ta
