Page 77 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 77
teorije države kot izraz razmerja med posameznikom
in družbo: konvencija 77
道無雙，故曰一。
Dao je edinstven in nima dvojnika. (Han 2014, Yang quan, 3)
Poleg tega navaja:
道者、萬物之始，是非之紀也。
Dao je izvor vsega obstoječega ter merilo dobrega in zla. (ibid., Zhu dao, 1)
V nasprotju s Shang Yangom je Han Fei priznaval obstoj objektivne
norme, ki se nahaja izven vseh ljudi. Ker je ta norma nadindividualna, bi
morala, če bi bil Han Fei dosleden, obstojati tudi izven vladarja oziroma
nad njim. Kljub temu pa ostaja knez tudi pri Han Feiu absoluten vladar,
kajti na področju vladnih metod Han Fei zapušča daoistična tla.
A. Forke je o tem zapisal:
V Han Feievih prsih sta bili dve duši: po srcu je bil daoist, razumsko pa realni politik.
Ti dve plati sta težko združljivi. (Forke 1934a, 35)
V določenih vidikih sta si legalizem in daoizem takorekoč diame
tralno nasprotna. Daoisti so zastopali mnenje, da je človek prvotno ne
dolžen, legalisti pa so bili prepričani, da je popolnoma hudoben. Daoisti
so podpirali absolutno svobodo posameznika, legalisti pa so se zavzema
li za absolutni nadzor družbe: kljub temu pa se oba nauka združita v ide
ji ne-delovanja. Tako je Han Fei na primer zapisal:
凡德者，以無為集
Vsa krepost izvira iz ne-delovanja. (Han 2014, Jie Lao, 1)
Vladar bi se moral dosledno držati načela ne-delovanja, zakaj zanj
morajo misliti in delovati njegovi uradniki:
明君無為於上，群臣竦懼乎下。
Moder vladar ne deluje, vendar se njegovi uradniki tresejo pred njim. (ibid., Zhu dao, 1)
Ne-delovanje predstavlja torej eno bistvenih značilnosti pravega,
uspešnega vladarja:
Prav tako kot pri Shang Yangu zakoni prav zaradi svoje pretirane strogosti sami od
sebe izginejo iz prostora aktualizacije, izgine tudi vladar s svojo pretirano kontrolo
prav s pomočjo teh zakonov: potem, ko so enkrat sprejeti, delujejo sami od sebe. (Ba-
uer 1974, 101)
Zato zakonov tudi nihče ne sme prevpraševati ali vanje podvomi
ti. Zakoni so postavljeni nad vsemi sloji in nad vsemi zasebnimi mnenji:
in družbo: konvencija 77
道無雙，故曰一。
Dao je edinstven in nima dvojnika. (Han 2014, Yang quan, 3)
Poleg tega navaja:
道者、萬物之始，是非之紀也。
Dao je izvor vsega obstoječega ter merilo dobrega in zla. (ibid., Zhu dao, 1)
V nasprotju s Shang Yangom je Han Fei priznaval obstoj objektivne
norme, ki se nahaja izven vseh ljudi. Ker je ta norma nadindividualna, bi
morala, če bi bil Han Fei dosleden, obstojati tudi izven vladarja oziroma
nad njim. Kljub temu pa ostaja knez tudi pri Han Feiu absoluten vladar,
kajti na področju vladnih metod Han Fei zapušča daoistična tla.
A. Forke je o tem zapisal:
V Han Feievih prsih sta bili dve duši: po srcu je bil daoist, razumsko pa realni politik.
Ti dve plati sta težko združljivi. (Forke 1934a, 35)
V določenih vidikih sta si legalizem in daoizem takorekoč diame
tralno nasprotna. Daoisti so zastopali mnenje, da je človek prvotno ne
dolžen, legalisti pa so bili prepričani, da je popolnoma hudoben. Daoisti
so podpirali absolutno svobodo posameznika, legalisti pa so se zavzema
li za absolutni nadzor družbe: kljub temu pa se oba nauka združita v ide
ji ne-delovanja. Tako je Han Fei na primer zapisal:
凡德者，以無為集
Vsa krepost izvira iz ne-delovanja. (Han 2014, Jie Lao, 1)
Vladar bi se moral dosledno držati načela ne-delovanja, zakaj zanj
morajo misliti in delovati njegovi uradniki:
明君無為於上，群臣竦懼乎下。
Moder vladar ne deluje, vendar se njegovi uradniki tresejo pred njim. (ibid., Zhu dao, 1)
Ne-delovanje predstavlja torej eno bistvenih značilnosti pravega,
uspešnega vladarja:
Prav tako kot pri Shang Yangu zakoni prav zaradi svoje pretirane strogosti sami od
sebe izginejo iz prostora aktualizacije, izgine tudi vladar s svojo pretirano kontrolo
prav s pomočjo teh zakonov: potem, ko so enkrat sprejeti, delujejo sami od sebe. (Ba-
uer 1974, 101)
Zato zakonov tudi nihče ne sme prevpraševati ali vanje podvomi
ti. Zakoni so postavljeni nad vsemi sloji in nad vsemi zasebnimi mnenji:
