Page 76 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 76
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
辯慧，亂之贊也；禮樂，淫佚之徵也.
Modrost in izobrazba sta vir uporov; obredi in glasba sta znak razuzdanosti; dobro
ta in človečnost sta mati prekrškov, zanesljivost in slava sta pričetek hudobije. (Shang
2014, Shuo min, 1)
Zato so po njegovem mnenju hudobneži veliko primernejši za vlada
nje, kot pa dobri ljudje:
用善，則民親其親；任姦，則民親其制。
Kadar (kralj) deluje v skladu z dobroto, se ljudstvo zanaša na njegove sorodnike. Ljud
stvo tistega kralja, ki vlada hudobno, pa se bo držalo njegovih predpisov.« (ibid., 2)
Shang Yang je takole definiral dobro in zlo:
合而復之者，善也；別而規之者，姦也。
Tisti, ki združujejo in pomirjajo, so dobri. Tisti, ki ločujejo in urejajo, so slabi. (ibid.)
Tudi za religijo v njegovem sistemu ni bilo prostora. V. A. Rubin je
v zvezi s tem zapisal:
Tovrstni koncept prava, ki ne pozna moralnih ali religioznih sankcij, je enkraten v
zgodovini človeštva. V starodavni Grčiji, Judei in v islamskih deželah je imelo pra
vo sloves božanskega izvora. Skozi vso indijsko zgodovino je bila religiozna osnova do
gma, katere nihče ni prevpraševal.Zato se nam zdi kontrast med kitajskim dojema
njem prava kar neverjeten. Na Kitajskem nikoli nikomur ni prišlo na misel, da bi pi
sanemu pravu pa naj je bilo še tako odlično napisano pripisal božanski izvor. (Ru-
bin 1976, 66)
Osnovni predpogoj za etabliranje kazenskega prava centralizirane
države je seveda centralizacija na političnem in gospodarskem podro
čju, kajti šele ta omogoča reduciranje najraznovrstnejših kvalitet, lastno
sti oziroma aspektov določene stvari ali določenega dejanja na tisto splo
šno, kar je vsem skupno. Splošnost tako postane norma. Pri tem tudi ni
naključje, da je bil Shang Yang prvi, ki si je odločno prizadeval za poeno
tenje mer, uteži, dolžine ojnic pri vozovih itd.
Čeprav lahko Han Feiev koncept metode vladanja razumemo kot
nadaljni razvoj Shang Yangovega nauka, pa se oba filozofa razlikujeta
zlasti na področju etike. Oba sicer odklanjata konfucijansko moralo,
vendar je Shang Yangov amoralizem precej radikalnejši od Han Feije
vega, ki se je občasno močno zgledoval po določenih elementih daoistič
ne etike. Han Fei od ljudi zahteva, da zaupajo nebu in zemlji, ne pa so
ljudem, in da si prizadevajo izvrševati principe daota in njegovih kvali
tet. Dao je pri Han Feiju namreč tudi osnovni moralni princip, objektiv
na, edina resnica:
辯慧，亂之贊也；禮樂，淫佚之徵也.
Modrost in izobrazba sta vir uporov; obredi in glasba sta znak razuzdanosti; dobro
ta in človečnost sta mati prekrškov, zanesljivost in slava sta pričetek hudobije. (Shang
2014, Shuo min, 1)
Zato so po njegovem mnenju hudobneži veliko primernejši za vlada
nje, kot pa dobri ljudje:
用善，則民親其親；任姦，則民親其制。
Kadar (kralj) deluje v skladu z dobroto, se ljudstvo zanaša na njegove sorodnike. Ljud
stvo tistega kralja, ki vlada hudobno, pa se bo držalo njegovih predpisov.« (ibid., 2)
Shang Yang je takole definiral dobro in zlo:
合而復之者，善也；別而規之者，姦也。
Tisti, ki združujejo in pomirjajo, so dobri. Tisti, ki ločujejo in urejajo, so slabi. (ibid.)
Tudi za religijo v njegovem sistemu ni bilo prostora. V. A. Rubin je
v zvezi s tem zapisal:
Tovrstni koncept prava, ki ne pozna moralnih ali religioznih sankcij, je enkraten v
zgodovini človeštva. V starodavni Grčiji, Judei in v islamskih deželah je imelo pra
vo sloves božanskega izvora. Skozi vso indijsko zgodovino je bila religiozna osnova do
gma, katere nihče ni prevpraševal.Zato se nam zdi kontrast med kitajskim dojema
njem prava kar neverjeten. Na Kitajskem nikoli nikomur ni prišlo na misel, da bi pi
sanemu pravu pa naj je bilo še tako odlično napisano pripisal božanski izvor. (Ru-
bin 1976, 66)
Osnovni predpogoj za etabliranje kazenskega prava centralizirane
države je seveda centralizacija na političnem in gospodarskem podro
čju, kajti šele ta omogoča reduciranje najraznovrstnejših kvalitet, lastno
sti oziroma aspektov določene stvari ali določenega dejanja na tisto splo
šno, kar je vsem skupno. Splošnost tako postane norma. Pri tem tudi ni
naključje, da je bil Shang Yang prvi, ki si je odločno prizadeval za poeno
tenje mer, uteži, dolžine ojnic pri vozovih itd.
Čeprav lahko Han Feiev koncept metode vladanja razumemo kot
nadaljni razvoj Shang Yangovega nauka, pa se oba filozofa razlikujeta
zlasti na področju etike. Oba sicer odklanjata konfucijansko moralo,
vendar je Shang Yangov amoralizem precej radikalnejši od Han Feije
vega, ki se je občasno močno zgledoval po določenih elementih daoistič
ne etike. Han Fei od ljudi zahteva, da zaupajo nebu in zemlji, ne pa so
ljudem, in da si prizadevajo izvrševati principe daota in njegovih kvali
tet. Dao je pri Han Feiju namreč tudi osnovni moralni princip, objektiv
na, edina resnica:
