Page 75 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 75
teorije države kot izraz razmerja med posameznikom
in družbo: konvencija 75
ustroj sistema nagrajevanja in kazni v bistvu predstavlja nadgradnjo mo
istične teorije o državnem stroju. Vendar so bile kazni znotraj tega siste
ma veliko pomembnejše, kot nagrade.
故王者刑九而賞一，削國賞九而刑一。
(Vesten) vladar bo na vsakih devet kazni podelil samo eno nagrado, medtem ko vla
dar razpadajočega cesarstva podeli devet nagrad in samo enkrat kaznuje. (Shang
2014, Kai sai, 6)
Tako lahko bolje razumemo tudi naslednji citat:
吾以效刑之反於德，而義合於暴也。
Smrtna kazen vodi nazaj h kreposti, pravičnost pa k zločinom. (ibid.)
Tukaj velja omeniti, da Shang Yang s pojmom kreposti (de 德) seve
da ni mislil konfucijanskih vrlin, temveč je z njim označeval vsako deja
nje, ki koristi interesom države; konfucijanske vrline je povzel s koncep
tom pravičnosti (yi 義).3
V bistvu je Shang Yang z uvajanjem svojih strogih kazni želel samo
preventivno onemogočiti zločine. Bil je pristaš teorije ustrahovanja.
Prejšnje zasluge ali nekakšne »moralne kvalitete« v njegovem siste
mu niso mogle služiti kot olajševalne okoliščine. Tudi pripadnost privi
legiranim slojem ni predstavljala povoda za kakršne koli omilitve kazni
in pojma pomilostitve Shang Yang ni priznaval. Vsi ljudje, od najrevnej
šega državljana pa vse do najvišjega ministra, so morali prenašati enake
kazni. Vsega tega seveda nikakor ni bilo mogoče uskladiti s konfucijan
skim sistemom hierarhičnih položajev in kreposti.
Najvišji vladar je pri tem predstavljal edino izjemo, zakaj on se je na
hajal nad vsemi zakoni. V tem pogledu tudi legalistična država ni bila iz
ključno sama sebi v namen:
Država je stroj, ki v sebi nima smisla. Smisel pridobi šele z delovanjem in služenjem
višjemu cilju. Ker legalisti niso dojeli, da je lahko takšen cilj javni blagor ali domovina,
so svojo državo kar naprej centrirali okoli suverena. (Rubin 1976, 66)
Etične osnove kulture so bile po Shang Yangovem mnenju prav tako
ničvredne, kot kultura sama. Njegov amoralizem je zelo znan. Tudi v ti
stih moralnih kvalitetah, v katerih so konfucionisti videli najvišji smoter
človeške eksistence, je Shang Yang uzrl eno največjih nevarnosti za svojo
totalitarno državo. Zato se je zavzemal za prevrednotenje vseh vrednot:
3 Obe osrednji konfucijanski kreposti, namreč krepost pravičnosti (yi 義) in krepost sočlovečnosti
(ren 仁) skupaj (običajno v besedni zvezi renyi 仁 義) simbolizirata konfucijansko moralo.
in družbo: konvencija 75
ustroj sistema nagrajevanja in kazni v bistvu predstavlja nadgradnjo mo
istične teorije o državnem stroju. Vendar so bile kazni znotraj tega siste
ma veliko pomembnejše, kot nagrade.
故王者刑九而賞一，削國賞九而刑一。
(Vesten) vladar bo na vsakih devet kazni podelil samo eno nagrado, medtem ko vla
dar razpadajočega cesarstva podeli devet nagrad in samo enkrat kaznuje. (Shang
2014, Kai sai, 6)
Tako lahko bolje razumemo tudi naslednji citat:
吾以效刑之反於德，而義合於暴也。
Smrtna kazen vodi nazaj h kreposti, pravičnost pa k zločinom. (ibid.)
Tukaj velja omeniti, da Shang Yang s pojmom kreposti (de 德) seve
da ni mislil konfucijanskih vrlin, temveč je z njim označeval vsako deja
nje, ki koristi interesom države; konfucijanske vrline je povzel s koncep
tom pravičnosti (yi 義).3
V bistvu je Shang Yang z uvajanjem svojih strogih kazni želel samo
preventivno onemogočiti zločine. Bil je pristaš teorije ustrahovanja.
Prejšnje zasluge ali nekakšne »moralne kvalitete« v njegovem siste
mu niso mogle služiti kot olajševalne okoliščine. Tudi pripadnost privi
legiranim slojem ni predstavljala povoda za kakršne koli omilitve kazni
in pojma pomilostitve Shang Yang ni priznaval. Vsi ljudje, od najrevnej
šega državljana pa vse do najvišjega ministra, so morali prenašati enake
kazni. Vsega tega seveda nikakor ni bilo mogoče uskladiti s konfucijan
skim sistemom hierarhičnih položajev in kreposti.
Najvišji vladar je pri tem predstavljal edino izjemo, zakaj on se je na
hajal nad vsemi zakoni. V tem pogledu tudi legalistična država ni bila iz
ključno sama sebi v namen:
Država je stroj, ki v sebi nima smisla. Smisel pridobi šele z delovanjem in služenjem
višjemu cilju. Ker legalisti niso dojeli, da je lahko takšen cilj javni blagor ali domovina,
so svojo državo kar naprej centrirali okoli suverena. (Rubin 1976, 66)
Etične osnove kulture so bile po Shang Yangovem mnenju prav tako
ničvredne, kot kultura sama. Njegov amoralizem je zelo znan. Tudi v ti
stih moralnih kvalitetah, v katerih so konfucionisti videli najvišji smoter
človeške eksistence, je Shang Yang uzrl eno največjih nevarnosti za svojo
totalitarno državo. Zato se je zavzemal za prevrednotenje vseh vrednot:
3 Obe osrednji konfucijanski kreposti, namreč krepost pravičnosti (yi 義) in krepost sočlovečnosti
(ren 仁) skupaj (običajno v besedni zvezi renyi 仁 義) simbolizirata konfucijansko moralo.
