Page 71 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

teorije države kot izraz razmerja med posameznikom
in družbo: konvencija 71

takšnem­primeru po Mo Dijevem mnenju prihaja do nesoglasij, ki one­
mogočajo urejeno vladanje. Da se izognemo tovrstnim preprekam, je po­
trebno uvesti strogo centralizacijo države.

Zakon fa 法

Ta moistična premisa je svojo natančno utemeljitev in nadgradnjo na­
šla v okviru teorij legalistične šole. Ta šola je za nadaljni razvoj kitajskih
konceptov države izredno pomembna, saj je vplivala na vse bistvene po­
litološke smernice kasnejših obdobij. Ustvarila je nauk politike oblasti.
Podobno kot Machiavelli, so tudi legalisti svoje mehanistično dojema­
nje realizacije državne oblasti izvajali iz vidika vladarja. Osnove druž­
bene ureditve niso videli v obrednosti, temveč v zakonu (法). Pod tem
pojmom so razumeli skoraj izključno kazensko pravo. To ima zanje vre­
dnost v samemu sebi in z njim je mogoče že v kali zaobjeti prav vse druž­
bene razvoje. Podobno kot moisti, so namreč tudi legalisti poudarjali
princip koristnosti. Razlika med moističnimi in legalističnimi načeli je
predvsem v tem, da so se moisti pri tem ravnali po posamezniku, legali­
sti pa po absolutni državi, kajti v njej so videli tvorbo, ki je sama sebi na­
men. Zato je bil poglavitni interes, iz katerega so izhajali legalisti, nemo­
teno delovanje močne države. Zavzemali so se za absolutizacijo vladar­
jeve oblasti in za popolni nadzor posameznika. Določene vzporednice
lahko opazimo tudi med daoizmom in legalizmom. Vendar pa so sku­
pne točke, na katerih se ta dva nauka križata, največkrat posledica splo­
šnega, celovitostno-univerzalističnega pogleda na svet.

Vlada po daoističnem nauku deluje skozi vsemogoči dao, katerega ni mogoče defini­
rati. V legalizmu pa temu ustreza pojem fa, katerega največkrat prevajamo kot »pra­
vo« ali »zakon«, čeprav bi ga bilo napačno razumevati v smislu juristično določene
norme. Zakaj »fa« je prvotno označeval veliko izenačenost (kakršna se izraža na pri­
mer v gladini vode). Vedeti moramo, da napisan zakon nikoli ni veljal kot nekaj iz­
ključno odločujočega, torej kot »ultima ratio«. Pojem»fa« se torej pri antičnih legali­
stih uporablja kot sredstvo za vzpostavitev željenega reda v državi in družbi. Lahko
ga primerjamo z dobro znanim pojmom »wu wei« (ne-dejavnost, nevmešavanje, ne­
-delovanje, obnašanje v skladu z naravo), katerega so uporabljali tako daoisti, kot tudi
legalisti. Morda se nam na prvi pogled zazdi paradoksalno, da se je nek državno­
-pravni nauk, ki temelji na glorifikaciji oblasti, zavzemal za vladanje z ne-vmešava­
njem. Vendar gre tukaj za nesporazum: v tem smislu je wu wei namreč metoda vlada­
nja ali uprave, pri kateri vladar sicer konkretno ne stopa v ospredje in vendar vse ob­
vlada in vsem ukazuje na naraven, skorajda avtomatičen način. Podobno so prvotno